Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
415 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Radio Koper in društvo Pina sodelujeta v projektu Kohezija za vse, s katerim v središče postavljamo ozaveščanje in informiranje o učinkih kohezijske politike. Predstavili bomo 5 projektov in dobrih praks, ki zagotavljajo podporo ustvarjanju kakovostnih zaposlitev in izobraževanj, razvoju spretnosti in znanj, socialni vključenosti ter skrbijo za enak dostop do zdravstvenega varstva in krepitev vloge kulture, kulturne dediščine in trajnostnega turizma. Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Že ves dopoldan v Novi Gorici poteka Goriški festival trajnostne mobilnosti in športa, ki je nekakšen uvod v Evropski teden športa in slovo od Evropskega tedna mobilnosti. Med drugim so tudi danes na voljo manjša brezplačna popravila koles, kar pa so občanom v X BIKE servisu ponujali že pretekli četrtek. Še več, želeli so jih naučiti, da si vsaj počeno zračnico popravijo sami. Kako uspešni so bili, je preverila Eva Furlan.
Minuli konec tedna se je s prijateljem na dobrodelno pot odpravil Koprčan Saša Jovanović. Kolesari proti Splitu, od tam bo s kajakom krenil proti Črni gori, kjer se mu bo na 120-kilometrski peš poti pridružil prijatelj, ki je pred nekaj leti oslepel. Za to se je odločil, da bi pomagal otrokom iz socialno šibkih okolij in bolnim ter bil zgled mlajpim. O svoji poti bo obveščal prek družabnih omrežij, kjer bodo objavljeni tudi podatki o možnosti nakazila. Denar v dobrodelne namene zbira v sodelovanju z Društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. S Sašo Jovaničem se je tik pred odhodom pogovarjala Mateja Brežan.
Na Blitz Bovec maratonu je tekel tudi Jure Košir. In kaj je povedal, ko je pritekel do našega studia na terenu?
Ambasador Blitz Bovec maratona je tudi Cene Prevc. Zakaj se rad vrača v Bovec in kako mu je šlo danes?
Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni postavljajo stolpe, delajo različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Kot poroča Mariša Bizjak, pa na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Spomladi je minilo 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Danes bodo na sedežu grške skupnosti v Trstu predstavili prevod izbora pesmi Srečka Kosovela v grščino v dvojezični zbirki Jaz sem drevo brez vej - Ανθολογία ποιημάτων του Σλοβένου ποιητή Σρέτσκο Κόσοβελ: Είμαι δέντρο χωρίς κλαδιά v prevodu Branke Novaković Nicolaou. Kako zveni Kosovel v grščini? Prisluhnite pesmi Labodji spev: Tiho je sklonil svoj beli vrat v loku nad vodo, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz. V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo vodâ vase strmeti (živeti proti svoji volji) z bolestjo sredi srca.
V Sloveniji je po podatkih policije več kot polovica žensk doživela eno od oblik nasilja, v povprečju pa policisti letno obravnavajo približno 1400 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini. Da je toleranca do tega družbenega problema pri nas še zmeraj občutno previsoka, so se strinjali udeleženci posveta o nasilju v družini, ki je minuli teden potekal v Novi Gorici. Prvič se je zgodilo, da je bila za iztočnico izbrana gledališka predstava, ki realnost nasilja odslikava tudi s pomočjo pogovorov s predstavniki policije, tožilstva in socialnih centrov. Zapisnik gledališke predstave in razprave je pripravila Eva Furlan.
September je mesec Alzheimerjeve bolezni. Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben. Prej kot jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo. Pomemben je tudi čas, ki ga namenimo tako osebi z demenco kakor tudi sebi kot skrbniku.Na našem radiu poslušamo zgodbe tistih, ki so diagnozo že prejeli. Stanko in Karmela Deranja, ki prihajata iz Vrtojbe, si čas krajšata z nasmehom. S toplino. Potrpežljivo in predano. 85-letni gospe so pred tremi leti diagnosticirali demenco, ki je že nekaj časa njune dneve obračala na glavo. A čas, ki ga Stanko posveča Karmeli, je poln ljubezni. "Ciao, pupa," jo pozdravi, ko jo vsako jutro pripelje v Hišo dobre volje. Da si odpočije, da lahko v miru opravi vse gospodinjske stvari in si brezskrbno vzame čas zase. Karmela pa je takrat v odlični družbi. Pogleda ga z neverjetno iskrivimi očmi. Njun odnos je bil vse življenje topel, poln naklonjenosti in ljubezni. In čutiti je, da ta kljub demenci še vedno lajša njune dneve in vliva moči, ki jih človek v življenju z demenco potrebuje.
Olimpijski in paraolimpijski ogenj v Parizu sta ugasnila. Zadnje smo z navdušenjem in s ponosom ob vrnitvi domov sprejeli paraolimpijce. Živa Lavrinc in Dejan Fabčič sta lokostrelca, ki sta na mešani ekipni tekmi paraolimpijskih iger osvojila bronasto medaljo. Njuna trenerka je nekdanja vrhunska lokostrelka, ki sicer že več kot šest let bdi nad slovenskimi paralokostrelci, Koprčanka Brina Božič. Spremljala jih je tudi Maya Shalaby, Primorka egipčanskih korenin, v vlogi mednarodne lokostrelske sodnice. O pripravah, pričakovanjih, delu, ciljih in izkušnji v Parizu je tekla beseda ...
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
Na Debelem rtiču se je zaključil Rotary kamp, ki ga že petnajst let pripravljajo za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce. Doslej se je kampa v okviru projekta, v katerem sodelujejo klubi iz Slovenije in Hrvaške, udeležilo 250 otrok. Zanje skrbi strokovna ekipa, med terapevtskimi posebnostmi pa je tudi glasbena terapija.
Poletje je čas številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni? Alenka Terlep je o tem pripravila oddajo Studio ob 17ih, povzema ga Mariša Bizjak.
Ob jutranji novici, da je preminil Bora Đorđevič, jugoslovanski rokenrol zvezdnik, je glasbeni urednik Armando Šturman pripravil kratek radijski spomin na njegovo minulo delo.
V Posočju bo letos v šolske klopi sedlo 1.524 otrok. Od Bovškega do Baške grape so štiri matične osnovne šole – v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, na Mostu na Soči in v Podbrdu. Skupaj imajo eno podružnično šolo za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami v Tolminu in 10 podružničnih šol po vaseh. Ena od njih je tudi Dolenja Trebuša, od koder se nam je v živo oglasila Mariša Bizjak.
V Tolminu se zaključuje 1. svetovno mladinsko prvenstvo v jadralnem padalstvu, na katerem se meri 75 tekmovalcev iz 20 držav z vsega sveta. Organizira ga Klub letalcev Triglav s podporo Letalske zveza Slovenije. Predsednika zveze in direktorja tekmovanja Igorja Eržena ter mlade padalce, stare od 16 do 26 let, je pred vzletom na Kobali ujela Mariša Bizjak.
Turistična sezona v Posočju se nekoliko umirja, s prihodi pohodnikov, kolesarjev, ribičev in drugih pa navadno traja vse do konca oktobra. Domačine pa v visoki sezoni skrbi tudi obnašanje nekaterih turistov, zato v zavodu za turizem Dolina Soče opozarjajo na spoštovanje predpisov, varovanje narave ter vnaprejšnje rezervacije namestitev in dejavnosti. Junija so sicer zabeležili manj nočitev v primerjavi z letom prej, konec sezone pa pričakujejo podobne številke kot lani, ko so skupno v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec našteli skoraj 960.000 prenočitev. Nekaj vtisov v Posočju je zbrala Mariša Bizjak.
Na območju južne Primorske se brezposelnost že nekaj let zapored znižuje. Konec letošnjega maja je bilo v evidenci koprske območne službe Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 2.992 brezposelnih oseb, torej manj kot 3 tisoč, kar se je zgodilo prvič. Število brezposelnih vse od takrat vztraja pod to mejo in se še znižuje. Konec julija je bilo tako v evidenci še 70 oseb manj. Pozitivni premiki se kažejo tudi na drugih področjih. V pogovoru, ki ga je z direktorjem območnega zavoda Vladimirjem Popovičem posnela Jasna Preskar, boste slišali, da se v gostinstvu in turizmu povečuje število zaposlitev za nedoločen čas, kar doslej ni bila praksa.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
Neveljaven email naslov