Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
379 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
V zadnjem času smo večkrat poročali o padalskih nesrečah. Pri skoku iz letala je Madžarskem življenje izgubil eden najbolj izkušenih slovenskih padalcev Jože Veldin, le teden dni kasneje se je na bovškem letališču smrtno ponesrečila 34-letna hrvaška padalka. Na Tolminskem je nato pri poletu umrl še 58-letni nemški jadralni padalec, ki je imel očitno težave s srcem. Gre za dve različni vrsti padalstva - t. i. skydiving oz. skok s padalom iz letala in jadralno padalstvo. Pri nesrečah jadralnih padalcev so morali gorski reševalci letos morali posredovati več kot 30-krat, od tega 17-krat na Tolminskem. Kljub temu je glede na število skokov oz. vzletov tako domačih kot tudi številnih tujih padalcev nesreč razmeroma malo. Več o tem športu, ki v Posočju pomeni tudi velik del turističnega prihodka, pa Mariša Bizjak.
V nedeljo bodo volivke in volivci v občini Piran odločali o prostorskem načrtu za Fieso. V studiu smo gostili predstavnika pobudnikov referenduma Davorina Petarosa in vodjo občinskega urada za okolje in prostor Manco Plazar.
V Desklah so sinoči predstavili poročila o izvedenih meritvah kakovosti zraka, zemljin v okolici vrtcev ter vsebnosti kovin v živilih in živalih na območju občine Kanal ob Soči. Meritve je ARSU, Kmetijskemu inštitutu ter Veterinarski fakulteti naročila občina, ker je v dolini omajano zaupanje v meritve, ki jih redno opravlja Salonit Anhovo. Dvorana kulturnega doma je bila pričakovano polna, razprava strpna,meritve pa kažejo, da je stanje v dovoljenih okvirih, z izjemo vsebnosti živega srebra v zemljini v okolici vrtcev v Kanalu in Desklah. Za Civilno iniciativo Eko Anhovo dvomi ostajajo. Ugotovitve in odzive nanje je zbrala Ingrid Kašca Bucik.
V Desklah so sinoči predstavili poročila o izvedenih meritvah kakovosti zraka, zemljin v okolici vrtcev ter vsebnosti kovin v živilih in živalih na območju občine Kanal ob Soči. Meritve je ARSU, Kmetijskemu inštitutu ter Veterinarski fakulteti naročila občina, ker je v dolini omajano zaupanje v meritve, ki jih redno opravlja Salonit Anhovo. Dvorana kulturnega doma je bila pričakovano polna, razprava strpna,meritve pa kažejo, da je stanje v dovoljenih okvirih, z izjemo vsebnosti živega srebra v zemljini v okolici vrtcev v Kanalu in Desklah. Za Civilno iniciativo Eko Anhovo dvomi ostajajo. Ugotovitve in odzive nanje je zbrala Ingrid Kašca Bucik.
V letu 100- letnice lionizma je izolski klub skupaj s koprskim Društvom prijateljev mladine in šolami, ki sodelujejo otroškem parlamentu, v Škocjanskem zatoku, pripravil srečanje s priznano klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Letošnja tema otroškega parlamenta je Otroci in načrtovanje prihodnosti, tudi v luči pomena pitne vode. Vesna Potočar Godnič.
Preiskava, zakaj je v nedeljski noči pred Debelim rtičem nasedla ladja, ki je prevažala 200 ton goriva, še poteka. Poveljnik je dejal, da mu je odpovedalo avtomatsko krmilo. Plovilo je zdaj v koprskem pristanišču, saj so po pregledu ugotovili še kup drugih napak. Vsi, ki so sodelovali pri intervenciji, se strinjajo, da je šlo za veliko srečo v nesreči, da skalnato in muljasto dno ni poškodovalo ladje, saj bi lahko iz nje iztekel mazut. Podrobnosti v prispevku Tjaše Škamperle
Sinoči smo na jubilejni - 20ti prireditvi nagradili gospodarstvenike Primorske. Po podelitvi v novogoriškem Hit-u smo se z gosti pogovarjali tudi o turizmu, panogi, ki v BDP letno prinese 13 odstotkov in ki je lani zabeležila rekorde. 11 milijonov nočitev je lani zabeležil statistični urad - to je 9 odstotokov več prihodov turistov in 8 odstotkov več prenočitev kot leto prej. A številke ne povedo vsega. Nekaj misli je strnila Tjaša Škamperle, ki je pogovor vodila.
Krajani Škofij še čakajo na podrobne informacije o intergracijski hiši, v katero bodo v prihodnjih tednih prišli begunci z mednarodno zaščito, da bi se lahko v mirnem okolju privadili na življenje v slovenski družbi. Za soboto je napovedan shod vaščanov, za ponedeljek pa srečanje med vodstvom koprske občine in predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili državnega sekretarja Boštjana Šefica, z njim se bo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Letošnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se je pogovarjala novinarka Lea Širok.
Današnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Bojan Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si v ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in nov strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se bo pogovarjala novinarka Lea Širok.
To zimo smo večkrat poročali o poledenelih cestah. Marsikje so bili pešci neprijetno presenečeni, ker pločniki in javne površine niso bile pravočasno očiščene. V Sežani so se zgražali zaradi posipanja cest s soljo, ki je vsebovala koščke pršuta. Zadevo je po prijavi pod drobnogled vzela okoljska inšpekcija in podjetju Kras prepovedala oddajo odpadne soli komunalnemu podjetju. V več slovenskih komunalnih podjetjih pa so v minulih mesecih opazili, da ima sol, ki so jo kupili, neprijeten vonj in nenavadno barvo. Skupni imenovalec je, da so jo prek javnih naročil nabavila pri koprskem podjetju Portval. Tjaša Škamperle in Mariša Bizjak sta preverili, kakšna sol se je znašla na več slovenskih cestah.
Ana Roš iz Hiše Franko si je prislužila laskavi naziv najboljša kuharska mojstrica letošnjega leta, ki ga podeljuje akademija 50 najboljših restavracij na svetu, in tako nasledila Dominique Crenn iz San Francisca. Kaj bo ena najprestižnejših nagrad kulinaričnega sveta, ki jo bo Roševa prevzela aprila v Melbournu, prinesla restavraciji na Kobariškem, se je z Ano Roš pogovarjala Mariša Bizjak. Čeprav se na telefon danes večinoma ne javlja, jo je ujela v Alta Badii, kjer na kulinarični konferenci promovirajo trajnostno in etično kuhinjo.
V začetku meseca je začela delovati spletna stran Parlameter.si Razvili so jo v Inštitutu Danes je nov dan. To je skupina, ki jih zanima, kako delujejo poslanci, poslanske skupine, skratka, državni zbor. Orodje z analizo glasovanj in prepisov nastopov lajša spremljanje dela parlamenta. Denar, ki so ga dobili od Googla, je nastanek portala še pospešil. Ena od članic skupine je tudi Koprčanka Nika Mahnič. Z razmišljujočo kulturno antropologinjo se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Splošna bolnišnica Izola letošnje leto zaključuje v pozitivnem vzdušju in napoveduje novo obdobje razvoja. Do konca leta bodo uspeli opraviti ves predvideni program, uspešno nameravajo nadoknaditi tudi preglede in posege, ki so jih zamaknili zaradi zdravniške stavke. Novelo zakona o pacientovih pravicah, ki je v javni obravnavi, pozdravljajo, prav tako željo župana Istrske županije Valterja Flega, da bi Istrani lahko znova uporabljali to bolnišnico. Z direktorjem Radivojem Nardinom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Splošna bolnišnica Izola letošnje leto zaključuje v pozitivnem vzdušju in napoveduje novo obdobje razvoja. Do konca leta bodo uspeli opraviti ves predvideni program, uspešno nameravajo nadoknaditi tudi preglede in posege, ki so jih zamaknili zaradi zdravniške stavke. Novelo zakona o pacientovih pravicah, ki je v javni obravnavi, pozdravljajo, prav tako željo župana Istrske županije Valterja Flega, da bi Istrani lahko znova uporabljali to bolnišnico. Z direktorjem Radivojem Nardinom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Mestna občina Koper je med letoma 2011 in 2016 od Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije za 70 tisoč evrov kupila šest študij o možnostih gospodarskega sodelovanja z državami Balkana in Bližnjega vzhoda, beguncih in albanski družbi v občini, ki pa so v veliki meri plagiat, piše spletni portal Pod črto. Tjaša Škamperle je poklicala odgovornega urednika Anžeta Voh Boštica in se z njim pogovarjala o ugotovitvah. Za odziv smo poklicali tudi avtorja nekaterih študij in direktorja Inštituta Zijada Bećiroviča: dejal je le, da študije niso znanstveno delo, a da ne želi komenitrati ugotovitev nekdanjega sodelavca zoper katerega je napovedal kazensko ovadboNa pojasnila in odgovor koprske občine, ki je za študije namenila 70 tisoč evrov proračunskega denarja, še čakamo!
Za iskanje finančne konstrukcije za gradnjo drugega tira je bilo ustanovljeno podjetje 2TDK, a to obstaja zaenkrat le na papirju. Zato o tem, kako bi financirali drugi tir, razmišljata Luka Koper in Slovenske železnice. Če so na železnicah kot edino rešitev ponujali ustanovitev holdinga, je zdaj prišlo do preobrata. Obe podjetji pripravljata nov predlog, ki naj bi ga na mizo položili v kratkem. V tem tednu bo tudi uradno predstavljena revizija projekta drugi tir. Številke se gibljejo od dobrih 900 milijonov do milijarde sto tisoč evrov. Predsednik uprave Luke ocenjuje, da študija ni kredibilna, saj cena vključuje kar tretjino nepredvidenih oziroma neznanih stroškov. Medtem se v Luki pripravljajo na nove naložbe, pri čemer jim nagaja Mestna občina Koper. Zadovoljni pa so z obiskom pri Mercedezu, ki koprsko pristanišče postavlja za zgled drugim. Več pa v pogovoru, ki ga je s predsednikom uprave Luke Dragom Matićem pripravila Nataša Ugrin Tomšič.
V Kopru so uradno odprli nove prostore Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Tam sta bila tudi Lea Širok in Lovrenc Habe, ki sta se v živo oglasila v naš program. S sogovorniki sta med drugim preverila, kaj bo središče ponujalo študentom, koliko je ŠOUP vanj vložil in kako bo naložbo izplačal, ter kaj o novih prostorih menijo študenti sami.
Predstavniki Družbe za avtoceste, pristojnega ministrstva in projektantov so traso hitre ceste Koper-Dragonja predstavili javnosti. Predlog iz osnutka državnega prostorskega načrta je večina krajanov ocenila kot megalomanskega. Za slabih sedemnajst kilometrov dolg odsek, ki je prometno obremenjen le dva meseca na leto, bi po prvih ocenah namreč rabili okrog 360 milijonov evrov. Na javnih obravnavah v Portorožu, Kopru in Kortah so prebivalci in občinski predstavniki znova podprli traso ceste, ki bi jo v prvem delu speljali skozi predor Markovec in nato pod Baredi. Poudarke z javnih obravnav je v prispevku zbrala Lea Širok.
Novogoriški policisti so zaradi smrti na šempetrski urgenci podali vrsto ovadb, med drugim tri za povzročitev splošne nevarnosti in dve zaradi ponarejanja listin. Ugotovili so, da oseba, ki bi to morala storiti, ni priključila cevi na inštalacijo plinov na šempetrski urgenci, dve nepooblaščeni pa sta opravili napačno priključitev.Več v pogovoru Mojce Klarič z novinarko Zdenko Tomulič takoj po koncu tiskovne konference.
Neveljaven email naslov