Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
379 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Neva Zajc je poklicala Tomaža Burlina, primorskega režiserja, ki živi v Parizu.
10.novembra leta 1975 so bili v italijanskem mestecu Osimo pri Anconi podpisani tako imenovani Osimski sporazumi. Ti so dokončno začrtali mejo med Italijo in Slovenijo. Kako pomemben je ta sporazum priča dejstvo, da so bila nerešena mejna vprašanja med Italijo in tedanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov vse do podpisa pred 40imi leti. Za Zvezo NATO je območje ob meji predstavljajo potencialno žarišče medblokovskega konflikta med Vzhodom in Zahodom. Da je prišlo do tega mednarodnega sporazuma je bilo zato v interesu obeh držav. Z nekdanjim diplomatom in politikom Jožetom Šušmljem, ki je od blizu spremljal takratno dogajanje, se je pogovarjala Nataša Uršič.,
V Gorici je bil konec tedna že tretji shod neofašistov v zadnjega pol leta. Skrajnodesničarski skupini Fiamma nazionale policija tokrat sicer ni dovolila pohoda po mestu in so protibegunsko nastrojeno srečanje morali organizirati v hotelu. V mestu ob meji ima regionalni sedež tudi ena večjih neofašističnih organizacij Casa Pound, ki je maja priredila srhljivo discipliniran pohod moči po Gorici. Skrajno desničarska gibanja se krepijo povsod po Evropi, in Slovenija pri tem ni izjema. Kakor v pogovoru z Leo Širok poudarja zgodovinar Egon Pelikan z Univerze na Primorskem, gre pri oblikovanju negativnih stereotipov o drugih v bistvu za »socializacijo pregrešnega kozla«. Ob tem pa opozarja, da imajo skrajno desne politike vse več podpore med volivci, in bi zato država in družba - dokler je še čas - morali začeti vlagati v ozaveščanje javnosti in promocijo demokratičnih načel.
Rigonce, Dobova, Brežice, Šentilj - imena krajev, ki so v zadnjem mesecu v središču pozornosti medijev, prostovoljcev, politikov in javnosti. Imena, ki se bodo vpisala v naš kolektivni spomin. Mejni prehod Rigonce je točka, kjer v Slovenijo s Hrvaške pride največ beguncev, na mejnem prehodu Šentilj pa prečkajo slovensko-avstrijsko mejo in so tako že bližje cilju, ki je skupen večini: priti v Nemčijo, na Nizozemsko, v skandinavske države. Tam zaprositi za azil, si ustvariti boljše življenje, ki ga ne pogojujeta vojna, nasilje, ničvrednost človeškega življenja. Pot do 'obljubljenih dežel' pa je dolga. Najprej polna nevarnosti ob prečkanju sredozemskega morja, po ozemlju Evrope pa vse bolj zaprta z žičnatimi ograjami, administrativnimi postopki, s čakanjem na mrazu in dežju. Kako se v Sloveniji na teh najbolj obremenjenih točkah soočamo s prihodom beguncev, se je prepričala novinarka Lea Širok.
Slovenski odbojkarji so na evropskem prvenstvu presegli vsa pričakovanja. Četrtfinalna zmaga proti Poljski pomeni največji dosežek slovenske odbojke doslej, v sobotnem polfinalu se bodo naši pomerili z Italijo. Izjemna predstava celotne ekipe je poskrbela za športno evforijo pri nas. Izpostaviti veja Mitjo Gasparinija, ki je dosegel 17 točkam. Za radio Koper je Izolana ujel Primož Čepar.
Množice beguncev imajo zaprto pot preko Madžarske na sever Evrope. Prve večje skupine beguncev so iz Srbije že vstopile na Hrvaško. V sosednji državi napovedujejo, da jim bodo pustili prosto pot. Verjetnost, da se bo večje število oseb zdaj usmerilo tudi proti Sloveniji, je velika. Predsednik vlade Miro Cerar poudarja, da smo na njihov sprejem pripravljeni. Ob ustrezni namestitvi pa bo pomembno predvsem, kako se bomo kot družba odzvali na njihov prihod. V občini Ankaran, denimo, poudarjajo, da je beguncem potrebno ponuditi človeka vredno bivanje. Po drugi strani pa se predvsem po družbenih omrežjih in spletnih komentarjih hitro širi sovražno nastrojen govor do ljudi, ki bežijo iz vojnih žarišč v Sredozemlju. A se na nestrpnost lahko odzovemo tudi kot posamezniki in tako omejimo njeno širjenje. Kako, pa je Lei Širok med drugim povedala vodja projekta Z odgovorom na sovražni govor in raziskovalka migracij na Mirovnem inštitutu Veronika Bajt.
Z juga Evrope že leta prihajajo enake podobe. Moški, družine, tudi starejši ljudje, vsi na poti proti zahodu in severu, kjer želijo začeti novo življenje. V tednu, ki se izteka, je bila begunska kriza zaradi kaotičnih razmer na makedonsko-grški meji, napadih na azilne centre v Nemčiji in odkritju tovornjaka s trupli v Avstriji še posebej v ospredju. Po več dneh ugibanj, ali je Slovenija pripravljena na morebiten prihod večjega števila prebežnikov, so predstavniki vlade zatrdili, da smo pripravljeni. Odpirajo se številna vprašanja. Nanje bosta v naslednjih minutah s pomočjo številnih sogovornikov odgovarjali Almedina Lozić in Neva Zajc.
Poletje je čas velikih turističnih premikov in potovanj. Potujete lahko na več načinov - prek agencije ali v lastni režiji. Nastanite se lahko v hotelih, apartmajih, moderen postaja tudi couchsurfing ali kavčanje. Prenočišče si lahko poiščete tudi s pomočjo različnih spletnih portalov. Eden teh je Airbnb, prek katerega posamezniki oddajajo sobe ali stanovanja. Danes seveda tudi v Sloveniji. Sliši se lepo, prinaša pa tudi kar nekaj težav, saj ne gre z roko v roki s slovensko zakonodajo. Več Jana Samsa.
20.avgusta 1955 je bil v Vidmu podpisan sporazum, ki je urejal prehod meje s strani stalnih prebivalcev v obmejnem pasu med Italijo in Jugoslavijo. Izhodišče zanj je bil Londonski memorandum iz leta 1954. Obsegal je obmejno območje od Trbiža do Novigrada . Obmejnemu prebivalstvu je s prepustnicami bistveno olajšal prehod meje in uvedel kopenske in pomorske prometne povezave. Videmski sporazum je pomenil izjemno velik korak pri urejanju obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Za spremljanje in tolmačenje je bila ustanovljena mešana komisija, katere član je bil vrsto let tudi Jože Šušmelj, ki je bil med drugim odpravnik poslov v Rimu in generealni konzul republike SLovenije v Trstu. Z njim se je o pomenu in vlogi Videmskega sporazuma pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Skorajda ne mine dan, da ne bi poročali o tragičnih usodah ljudi, ki v strahu za lastna življenja zapuščajo svoje domove in množično, po ilegalnih poteh bežijo preko meja v upanju na boljše življenje. Mnogi ostanejo na sredi poti ali pa omagajo tik pred ciljem. Drugi obstanejo pred tesno zaprtimi vrati evropskih držav. Notranji ministri Evropske unije so dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala, da bo sprejela 250 oseb, od tega 230, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo in 20 oseb iz tretjih držav. Najverjetneje jih bodo namestili v azilni dom v Ljubljani. Če bi bilo potrebno, pa tudi v center pri Postojni in dom ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču. Pa smo v Sloveniji pripravljeni na njihov prihod, jih bomo znali in želeli vključiti v družbo? To smo med drugim povprašali predstavnika nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko migrantov. Z njima se je pogovarjala Barbara Kampos.
Pri Cankarjevi založbi je izšla nova monografija zgodovinarja dr. Boža Repeta z naslovom S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. Avtor kronološko obdela dogajanje v obdobju, ko je slovenskemu narodu grozilo izginotje, opozarja na krutost okupatorjev na slovenskem ozemlju, podrobno obravnava delovanje meščanskega oziroma protipartizanskega tabora in Katoliške cerkve ter s tem odpre vprašanje bratomorne vojne, in seveda predstavi tudi mednarodni kontekst, v katerem se je odvijal slovenski in jugoslovanski odpor. Za Radio Koper se je z dr. Repetom pogovarjala Breda Biščak: predstavila sta značilnosti in dosežke slovenske NOB, na katere radi pozabljamo, spomnila na težavne razmere, v katerih je boj potekal, ter na koncu pojasnila, zakaj je NOB pomemben tudi za življenje v današnji samostojni Sloveniji.
Aktualno temo namenjamo Jernejevemu kanalu ob sečoveljskem krajinskem parku, ki z nedovoljenimi privezi, potopljenimi plovili in razpadajočimi pomoli piranski občini že dolgo ni v ponos. Razmere se lahko uredijo šele s spremembo zakonodaje. Pri iskanju rešitev so pripravljeni pomagati tudi domačini, ki imajo tam privezana plovila. Ob tem so občino pozvali, naj pristopi k postopnemu urejanju območja. V piranski občini odgovarjajo, da bo prvi korak v tej smeri vloga za evropska sredstva, ki jo bodo skupaj s krajinskim parkom oddali jeseni.
Stanovanjski sklad Mestne občine Koper bo tudi v prihodnjem mandatu vodil Darko Kavre, je na zadnji seji odločil občinski svet. Opozicijski svetniki so mu sicer očitali, da stanovanjske politike v minulem mandatu ni vodil dovolj aktivno, saj so potrebe po novih neprofitnih najemnih stanovanjih v občini velike. Sklad pa kljub nekaj poskusom ni uspel prodati Tomosovega bloka, od katerega si je obetal denar za nove investicije. Podrobnosti v pogovoru, ki ga je posnela Tjaša Škamperle.
Na svetovni razstavi EXPO 2015 se letos v Milanu predstavlja tudi Slovenija. Razstavo sicer od leta 1851 organizirajo vsakih pet let, nazadnje je bila v Šanghaju. Bližina letošnje je vzrok, da se je za samostojni paviljon odločila tudi Slovenija. Osrednja tema milanske razstave je hrana, nosilni slogan pa: Hrana za planet, energija za življenje. V tem slogu je oblikovan tudi slovenski paviljon, ki je zgrajen iz lesa. Vse do oktobra, se bodo na razstavi predstavile tudi slovenske regije. V teh dneh se na EXPU predstavlja Goriška. Razstavo v Milanu je obiskala Nataša Uršič.
Dober teden pred odprtjem predora Markovec so ministrstvo za infrastrukturo in istrske občine le dosegli kompromis glede prihodnje prometne ureditve v obalnih občinah. Vinjete v predoru Markovec bodo obvezne, ministrstvo pa je popustilo glede prometa med Koprom in Izolo, kar bo po prepričanju predstavnikov občin pozitivno vplivalo na razvoj turizma. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem župana Gašperjem Gašperjem Mišičm in predsednikom Krajevne skupnosti Žusterna Igorjem Čurinom.
27. april je za Slovence pomemben praznik, saj je bila ustanovitev OF pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Druga svetovna vojna je terjala številne žrtve, ne samo med vojaki, tudi med civilnim prebivalstvom. Trpeli so torej vsi, moški, ženske in otroci, vendar ne le med samo vojno, tudi v prvih povojnih letih, obdobju, s katerim se ukvarjajo le redki raziskovalci. Novost na tem področju je obsežna zgodovinska monografija Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki jo je napisal britanski zgodovinar Keith Lowe in ki je lani izšla pri založbi Modrijan. Avtor je pred nedavnim obiskal Slovenijo in ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Breda Biščak.
Trojica oblikovalcev Tok Tok z Obale, ki ustvarja izdelke iz slovenskega lesa, se je v iskanju novih priložnosti podala na Kickstarter, predstavila Troblo in le v nekaj dneh dosegla zastavljeni cilj. O primorskem uspehu so pripovedovali Janji Novoselc.
Spletni portal za preiskovalno novinarstvo Pod črto je nedavno objavil članek s podatki o krajih, ki so najbolj obremenjeni z drogo. Največ kaznivih dejanj v povezavi z drogami policisti obravnavajo v Ljubljani, a glede na pogostost tovrstnega kriminala in na poseljenost kraja je na prvem mestu Izola, na drugem Kranj, na tretjem pa Koper. Je v obalnih mestih problem prepovedanih drog res tako velik? Kakšna kazniva dejanja odkrivajo policisti in katerih drog je največ? Pri vodji oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Koper Damjanu Apolloniu je odgovore poiskal Matej Rodela.
Stanovanjski sklad v Novi Gorici se v zadnjem obdobju srečuje s hudimi očitki na račun poslovanja. Zapleti so se začeli nekaj let nazaj, ko je Sklad zgradil štiri stanovanjske stolpiče na tako imenovanih »Havajih« oziroma Ronketu. Najemniki so že kmalu po vselitvi opozorili na vlago in zidno plesen za katero pa Sklad trdi, da je posledica napačnega prezračevanja. Stanovalci so ugotovili tudi druge nepravilnosti in ustanovili Društvo prebivalcev Ronket, ki je zoper Sklad in gradbinca vložilo tožbo. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorico SS - Natašo Leban, predsednika omenjenega društva Miloša Loziča in najemnika Bojana Mermoljo.
Gradbena dela na enem od gradbišč čistilne naprave, trenutno največjem projektu v Goriški regiji, so se ustavila. Stanovalci treh hiš v Feiglovi ulici (izg. Fajglovi), kjer so začeli z rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja, so s pritožbo dosegli, da bo Upravna enota postopek za gradbeno dovoljenje obnovila, stanovalci pa so postali stranke v postopku. Ti sicer prepričani, da bi gradnja načrtovanega razbremenilnika v njihovi ulici povzročila poplavno ogroženost v tem delu Šempetra. Gostje oddaje Aktualno bodo Borut Vesel, eden od stanovalcev, Mitja Gorjan, vodja projekta čistilne naprave iz družbe Vodovodi in Kanalizacija ter Milan Turk šempetrsko-vrtojbenski župan. Pred mikrofon jih je povabila Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov