Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
379 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Zakaj med mladimi, pa tudi ostalimi večinskimi prebivalci na dvojezičnem območju Obale upada zanimanje za italijanski jezik? Zakaj ga večinoma ne prepoznavajo več kot jezik okolja, ki je sestavni del bogate kulturne dediščine narodnostno mešanega prostora? Kaj je k temu prispevala globalizacija, ki je angleščino vzpostavila kot splošni jezik sporazumevanja? In kako o ukrepih, ki bi italijanščino kot jezik okolja znova približali mladim, razmišljajo na Zavodu za šolstvo? Odgovore je s sogovorniki iskala Lea Širok.
Nekdanji najboljši rokometaš na svetu Veselin Vujović je bil gost Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre. Številnim gospodarstvenikom je v pogovoru s predsednikom Kluba Rokom Hladnikom nanizal številne zanimive prigode iz bogate kariere. Priložnost je izkoristil Primož Čepar, ki je Vujovića povabil pred mikrofon Radia Koper.
V nedeljo, 22. oktobra 2017, zvečer, sta močno neurje in dež povzročila velike težave v slovenski Istri. Najhuje je bilo v Izoli, ki je bila več ur pod vodo. Zalilo je več kot 80 objektov, sprožili so se trije plazovi. Več vrtcev je danes, v ponedeljek, zaprtih, pogorel je del univerzitetnega kampusa v Livadah. Nekaj časa je bil zaprt predor Markovec. Iz Izole se je v program Radia Koper oglasila Mateja Brežan.
Februarja letos se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki je istospolnim parom in družinam prinesel enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo zakonski in zunajzakonski partnerji, razen posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na območju upravnih enot Nova Gorica, Koper, Sežana in Piran so bile po novi zakonodaji sklenjene tri partnerske zveze. V nevladni organizaciji Legibitra, po odzivih, ki prihajajo na njihov naslov, ocenjujejo, da je zakon dobro zaživel v praksi. Aktivist Mitja Blažič pravi, da je končno nastopilo veliko olajšnje. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Na širšem Goriškem je bilo konec septembra 2017 registriranih 3.362 brezposelnih ali 600 manj kot pred enim letom. Brezposelnost se je v primerjavi z mesecem prej zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje - najbolj v trboveljski enoti, za 4,9 odstotka, najmanj, to je za 2,2 odstotka, pa v območni službi Nova Gorica. Tu tudi ugotavljajo, da sta priliv in odliv na področju brezposelnosti letos bolj ali manj uravnotežena. Izstopa pa Goriška tudi po višjem deležu brezposelnih z visoko in najnižjo izobrazbo, zaposlitev zelo težko najdejo tudi starejši od 50 let. Kljub temu je povpraševanja po kadrih vse več in delodajalci si morajo pomagati na različne načine. Več podatkov o zaposlitvenih razmerah na Goriškem je zbral Valter Pregelj.
Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, se je na policijsko nasilje nad volivci in volivkami, ki so včeraj hoteli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, danes vendarle odzvala Evropska komisija. Ob poudarjanju, da je referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo, pa je ključne igralce pozvala k dialogu. Da je represija španske vlade nad katalonskimi volivci izven vseh standardov človekovih pravic poudarja tudi direktor Pomorskega muzeja in nekdanji veleposlanik v Španiji Franco Juri. Odziv desne vlade Marianna Rajoya pa ni bil le nesorazmeren in nedopusten, temveč je bil tudi politično zgrešen. Če je bila pred referendumom večina Kataloncev še neodločena in zmedena glede samostojne poti, jih danes večina podpira zamisel o republiki Kataloniji, je Franco Juri za današnjo oddajo Aktualno med drugim povedal Lei Širok.
Koprsko društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT obeležuje 25-letnico delovanja. Pobudo za ustanovitev društva je leta 1992 dala skupina svojcev in strokovnjakov kot odgovor na prepoznane težave, sprva pri svojih otrocih, kasneje v družbi. Društvo SVIT je v teh letih razvilo mnoga področja delovanja, odprli so dnevni in sprejemni center na Bonifiki ter vzpostavili delo na terenu, ki omogoča tudi krepitev vloge preventive in pravočasnega informiranja. Izvajajo tudi program mladinskega uličnega dela. Opozarjajo pa, da uporaba prepovedanih drog ostaja eden glavnih izzivov celotne družbe, ki ga društva sama ne zmorejo obvladovati. S strokovno vodjo Žanin Čopi in novim predsednikom društva, Ivanom Peterletom, se je pogovarjala Loredana Vergan.
Zmaga slovenske reprezentance na evropskem košarkarskem prvenstvu še močno odmeva. Zlato medaljo je domov prinesel nekoč uspešen košarkar, danes pa vodja radiološke dejavnosti Splošne bolnišnice Izola Branko Cvetičanin, ki je bil del prav tako zlate zdravniške ekipe. Po skoraj 3 tednih se je danes vrnil v službo in vsi so, seveda, po izrečenih čestitkah ob uspehu, želeli videti in otipati kolajno. To priložnost je dobila tudi novinarka Mateja Brežan, ki je, med drugim izvedela tudi, kako je z gležnjem Luke Dončiča in kaj se je dogajalo v garderobah tik pred finalno tekmo, ki je slovenske košarkarje ponesla v zgodovino.
Letošnja rekordna turistična sezona je poleg pozitivnih učinkov na gospodarstvo sprožila tudi vprašanja o zgornji meji turističnega pritiska, ki ga še zmore lokalno okolje. Med poletno sezono je ta meja v obalnih mestih občasno tudi presežena, poudarja profesor Tomi Brezovec s portoroške Turistice, a je vse te težave mogoče rešiti z učinkovitim upravljanjem destinacije in sodelovanjem lokalnih skupnosti pri oblikovanju skupne turistične strategije. Ob tem pa dodaja: nihče si ne želi živeti v turističnem Disneylandu. Pogovor s Tonijem Brezovcem je pripravila Lea Širok.
Mineva leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen. Življenje je izgubil tudi napadalec, ki naj bi se za obračun odločil zaradi nezadovoljstva s potekom zdravljenja. Pregled dokumentacije je sicer potrdil, da nepravilnosti ni bilo. Tako v policijskih kot v zdravstvenih vrstah je spomin na tisti dan še močno živ. Dogodek ni šel v pozabo, prinesel je nekaj sprememb pri delu tako policistov kot v bolnišnici. Prispevek je pripravila Mateja Brežan
Mineva natančno eno leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko in tujo javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen.
Škofijo Koper čaka reorganizacija. Z novim letom bo število župnij zmanjšala s 189 na 100. Manjše župnije, ki so bile do zdaj samostojne, bodo postale podružnice sosednjih, večjih župnij. S tem se bo število župnij skoraj prepolovilo. Razlog ni pomanjkanje duhovnikov, ampak pomanjkanje prebivalcev v manjših krajih. Pogovor z vikarjem Slavkom Rebcem je pripravila Jasna Preskar.
Ste danes pojedli banano ali namizno grozdje? Skoraj zagotovo je prišlo k nam prek koprskega pristanišča. To je letos sprejelo rekordno količino jedilnega krompirja, Luka je tudi glavna vstopna točka za grozdje iz Egipta za vso Evropo. Zanimivo, da le manjši del uvoženega sadja in zelenjave konča v Sloveniji. A vseeno ga morajo pregledati fitosanitarni inšpektorji. Tjaša Škamperle se je o nadzoru pogovarjala z vodjo fito službe, ki deluje v okviru Urada za varno hrano, Heleno Hrvatin.
Ekološki otoki z zabojniki, ki so običajno večino dneva kar odprti, zagotovo niso več ustrezna rešitev zbiranja odpadkov. To postane najbolj očitno poleti, ko je razkrajanje hitrejše in povzroča neprijetne vonjave. V Piranu se je, kljub nekaterim težavam, kot dobra rešitev izkazal sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Jeseni bodo ta sistem poskusno uvedli v Kopru. V vseh treh komunalnih podjetjih pa dolgoročno razmišljajo tudi o postavitvi podzemnih zbiralnic vsaj na najbolj izpostavljenih mestih. Takšen način zbiranja odpadkov je namreč dobra, a draga in prostorsko zahtevna rešitev. Podrobneje pa v oddaji Aktualno, ki jo je pripravila Lea Širok.
Številčne družine so danes prava redkost. Redko si take družine lahko tudi privoščijo poletni oddih. Zato sta Območni združenji Rdečega Križa Piran in Novo mesto združili moči in osemčlanski družini Kolenc iz Novega mesta letos omogočili brezplačne počitnice v Piranu. Tam je mamo Tadejo in očeta Mirana ter njunih šest otrok: Ano, Mateja, Manco, Nadjo, Lucijo in Janjo, ki so stari od 5 do 15 let, obiskala Mateja Brežan. Med drugim so ji povedali, zakaj doma nimajo televizije, zakaj je kdaj kosilo preveč ali premalo slano in kaj jih posebej veže na Piran, kamor bi se radi enkrat v bodoče celo preselili. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Prireditev Plavalnega kluba Koper "Uživajmo ob morju" s podporo Športne zveze in številnimi klubi letos že desetič na dve koprski kopališči vabi obiskovalce vseh starosti, da se preiskusijo v različnih vodnih športih. Glavni namen je spodbujanje preživljanja dejavnega poletja ter poudariti pomen redne telesne vadbe in rekreacije. Začeli so včeraj na plaži v Kopru, danes pa bo pestro na kopališču oziroma v bazenu v Žusterni. Na plaži v Kopru je bila tudi Mateja Brežan. Supala in potapljala se ni, je pa v mikrofon ujela zanimive sogovornike.
Ne da se živeti samo od koruze, krompirja ali soje, čeprav je res, da ima rastlinska hrana številne prednosti. Sprememba prehranjevalnih navad z opustitvijo mesne hrane je filozofija, pa tudi podjetniška ideja, ki ju zagovarjata mlada podjetnika iz Goriške, Matic Batagelj in Anja Korenč. Več v prispevku Zdenke Tomulić
V Koper je letos priplulo že 29 potniških ladij, v celi sezoni jih pričakujejo 60. Turistično informacijski center Koper je v prvih šestih mesecih obiskalo nekaj več kot 12 tisoč turistov. Najpogosteje jih zanima ogled starih mestnih jeder, obiske zaledja želijo združili z lokalno kulinariko, vse več pa se jih želi dopust ali zgolj oddih preživeti dejavno. Najraje kolesarijo in obiskujejo različne prireditve. Turistični ponudniki opažajo, da se spreminjajo navade in pričakovanja turistov. Mateja Brežan se je sprehodila po Kopru in pred mikrofon povabila tako organizatorje, ponudnike in obiskovalce.
Piran, Portorož, Izola in Koper v teh dneh gostijo že 15. mednarodni folklorni festival MIFF. Tokrat na njem, ob organizatorjih iz Folklornega društva Val Piran, sodelujejo plesalci iz Španije, Latvije, Slovaške, Avstrije, Italije in dveh slovenskih folklornih skupin z Gorenjske. Tudi letos so njihovi nastopi pisani, barviti, poskočni, nekateri baletno usklajeni. Plesalci so se med seboj že spoznali, tudi kak plesni korak so že osvojili drug od drugega. Nekaj utrinkov je zbrala Barbara Kampos.
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo razglasitev arbitražne odločitve o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne želi zavzeti stališča do arbitražne sodbe, dokler je ne prebere. V največji opozicijski stranki SDS z odločitvijo niso zadovoljni. Pravkar poteka srečanje premiera Mira Cerarja z župani občin in načelniki upravnih enot z obmejnih območijj. Predsednik republike Borut Pahor pa je že prispel v Dubrovnik, kjer se bo srečal tudi s svojo hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović. Mi smo medtem za še nekaj pojasnil glede arbitražne odločitve, zlasti v njenem morskem delu, prosili strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo, dr. Marka Pavliho. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Neveljaven email naslov