Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikrosporija

23.04.2015

Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.

Razmeroma nenevarna, a trdovratna okužba z mnogimi "stranskimi učinki"

“Pri sinu se je pojavil sivkast madež med lasmi. Kmalu so potrdili, da ima mikrosporijo, in potem so se neprijetna presenečenja kar vrstila,” o posledicah enotedenskega druženja z na videz zdravo potepuško muco pripoveduje Tina, mama dveh predšolskih otrok.

Prvi šok je bil, ko so nam napisali recept in povedali, da moramo po zdravila sami v Avstrijo. Tam se moraš najprej sam z lekarno dogovoriti, da ti jih sploh pripravijo, in sam oditi ponje. Ker je hči zbolela teden dni za sinom, smo morali dvakrat na pot, seveda na lastne stroške. Ko smo zahtevali refundacijo stroškov, so nam odobrili poplačilo stroškov za zdravilo, vendar z opombo, da nam jih povrnejo izjemoma – stroškov poti seveda ne. Drugo presenečenje pa je bilo, ko smo s temi zdravili morali na zdravljenje v bolnišnico: ker smo iz Ljubljane, so nam dovolili tako imenovani dnevni hospital, kar pomeni, da sta otroka popoldne lahko odšla domov. Vendar moraš biti z njima, posebno z mlajšo, saj oddelek nima dovolj osebja, da bi lahko kdo res ustrezno poskrbel za enoletnega otroka, in starši morajo biti prisotni. A ker je otrok hkrati uradno hospitaliziran, bolniške odsotnosti z dela ne moreš uveljavljati,” niza neprijetnosti sogovornica.”

“Po dveh tednih so nam dovolili, da smo zdravljenje nadaljevali doma. Na srečo so nam otroka lahko varovali stari starši – res jim hvala, saj si v službi težko toliko časa odsoten. Ker otroka potem še skoraj dva meseca nista smela v vrtec, si sploh ne predstavljam, kaj naredijo tisti, ki te možnosti nimajo ali ki nimajo možnosti odhoda v tujino po zdravila. Sistem ti tukaj res ni v pomoč,” še sklene mama dveh otrok.

Življenje je tej mladi družini na glavo postavila mikrosporija, dokaj nenevarna, a trdovratna glivična okužba. Spada med najpogostejše zoonoze, torej bolezni, ki jih prenašajo živali. Mikrosporijo najpogosteje prenašajo mačke, zato ji rečemo tudi “mačja bolezen”, opisuje predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC v Ljubljani, prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj: “To bolezen prenašajo glivice in je zelo nalezljiva. Dobimo jo največkrat od potepuških živali, najpogosteje od mladih muckov pa tudi od psov. Spremembe na koži so rdeči madeži na njej, ki se lahko luščijo. Zdravljenje traja približno od 3 do 4 mesece, če bolezen odkrijemo pozneje, traja še dlje.”

“Rdeče madeže moramo redno mazati s kremo, prvih pet dni celo do petkrat na dan. Kadar je na koži več kot pet žarišč ali pa so ta na lasišču oziroma obrazu, je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Še posebej problematično je, kadar se mikrosporija naseli na lasišču, saj je včasih treba precejšnje dele lasišča pobriti, kar je posebno pri deklicah res travmatično.”

A četudi gre zgolj za zdravljenje z mazili, je treba biti natančen in dosleden, opozarja dermatologinja: “Glivice s prostim očesom niso vidne, so pa še zmeraj na koži. Ljudje pogosto prehitro končajo terapijo in bolezen znova izbruhne, če poteka na lasišču, se lahko zgodi tudi, da trajno uniči lasne mešičke. Zato je res treba upoštevati navodila, tudi ta, da je treba žarišča bolezni prekrivati z obliži ali oblačili in ta oblačila nato po možnosti oprati na višji temperaturi.”

“Bolezen ni nevarna, tudi dolgotrajno zdravljenje običajno nima pomembnejših stranskih učinkov, prinaša pa res številne neprijetne spremembe v življenje družin z majhnimi otroki.”

Na Dermatološki kliniki še pojasnjujejo, da je uvoz teh zdravil urejen prek bolnišnične lekarne in je imela Tinina družina preprosto nesrečo, da se je znašla v praznini, v kateri je prišlo do zastoja. Na ZZZS še pojasnjujejo, da bo zdravilo, po katero je Tinina družina morala v tujino, kmalu na voljo tudi pri nas.

Pa preventiva?

Lastniki tistih domačih živali, ki ne živijo izključno v stanovanju, naj bodo zelo pozorni na spremembe na koži in naj ob izgubljanju dlake ali pojavu pordelih mest na koži žival takoj odpeljejo k veterinarju, da preveri, ali gre morda za to okužbo. Še posebej pozorni pa bodimo na živali, ki jih ne poznamo – zgolj umivanje rok po božanju živali namreč ne more preprečiti prenosa glivic.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Mikrosporija

23.04.2015

Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.

Razmeroma nenevarna, a trdovratna okužba z mnogimi "stranskimi učinki"

“Pri sinu se je pojavil sivkast madež med lasmi. Kmalu so potrdili, da ima mikrosporijo, in potem so se neprijetna presenečenja kar vrstila,” o posledicah enotedenskega druženja z na videz zdravo potepuško muco pripoveduje Tina, mama dveh predšolskih otrok.

Prvi šok je bil, ko so nam napisali recept in povedali, da moramo po zdravila sami v Avstrijo. Tam se moraš najprej sam z lekarno dogovoriti, da ti jih sploh pripravijo, in sam oditi ponje. Ker je hči zbolela teden dni za sinom, smo morali dvakrat na pot, seveda na lastne stroške. Ko smo zahtevali refundacijo stroškov, so nam odobrili poplačilo stroškov za zdravilo, vendar z opombo, da nam jih povrnejo izjemoma – stroškov poti seveda ne. Drugo presenečenje pa je bilo, ko smo s temi zdravili morali na zdravljenje v bolnišnico: ker smo iz Ljubljane, so nam dovolili tako imenovani dnevni hospital, kar pomeni, da sta otroka popoldne lahko odšla domov. Vendar moraš biti z njima, posebno z mlajšo, saj oddelek nima dovolj osebja, da bi lahko kdo res ustrezno poskrbel za enoletnega otroka, in starši morajo biti prisotni. A ker je otrok hkrati uradno hospitaliziran, bolniške odsotnosti z dela ne moreš uveljavljati,” niza neprijetnosti sogovornica.”

“Po dveh tednih so nam dovolili, da smo zdravljenje nadaljevali doma. Na srečo so nam otroka lahko varovali stari starši – res jim hvala, saj si v službi težko toliko časa odsoten. Ker otroka potem še skoraj dva meseca nista smela v vrtec, si sploh ne predstavljam, kaj naredijo tisti, ki te možnosti nimajo ali ki nimajo možnosti odhoda v tujino po zdravila. Sistem ti tukaj res ni v pomoč,” še sklene mama dveh otrok.

Življenje je tej mladi družini na glavo postavila mikrosporija, dokaj nenevarna, a trdovratna glivična okužba. Spada med najpogostejše zoonoze, torej bolezni, ki jih prenašajo živali. Mikrosporijo najpogosteje prenašajo mačke, zato ji rečemo tudi “mačja bolezen”, opisuje predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC v Ljubljani, prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj: “To bolezen prenašajo glivice in je zelo nalezljiva. Dobimo jo največkrat od potepuških živali, najpogosteje od mladih muckov pa tudi od psov. Spremembe na koži so rdeči madeži na njej, ki se lahko luščijo. Zdravljenje traja približno od 3 do 4 mesece, če bolezen odkrijemo pozneje, traja še dlje.”

“Rdeče madeže moramo redno mazati s kremo, prvih pet dni celo do petkrat na dan. Kadar je na koži več kot pet žarišč ali pa so ta na lasišču oziroma obrazu, je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Še posebej problematično je, kadar se mikrosporija naseli na lasišču, saj je včasih treba precejšnje dele lasišča pobriti, kar je posebno pri deklicah res travmatično.”

A četudi gre zgolj za zdravljenje z mazili, je treba biti natančen in dosleden, opozarja dermatologinja: “Glivice s prostim očesom niso vidne, so pa še zmeraj na koži. Ljudje pogosto prehitro končajo terapijo in bolezen znova izbruhne, če poteka na lasišču, se lahko zgodi tudi, da trajno uniči lasne mešičke. Zato je res treba upoštevati navodila, tudi ta, da je treba žarišča bolezni prekrivati z obliži ali oblačili in ta oblačila nato po možnosti oprati na višji temperaturi.”

“Bolezen ni nevarna, tudi dolgotrajno zdravljenje običajno nima pomembnejših stranskih učinkov, prinaša pa res številne neprijetne spremembe v življenje družin z majhnimi otroki.”

Na Dermatološki kliniki še pojasnjujejo, da je uvoz teh zdravil urejen prek bolnišnične lekarne in je imela Tinina družina preprosto nesrečo, da se je znašla v praznini, v kateri je prišlo do zastoja. Na ZZZS še pojasnjujejo, da bo zdravilo, po katero je Tinina družina morala v tujino, kmalu na voljo tudi pri nas.

Pa preventiva?

Lastniki tistih domačih živali, ki ne živijo izključno v stanovanju, naj bodo zelo pozorni na spremembe na koži in naj ob izgubljanju dlake ali pojavu pordelih mest na koži žival takoj odpeljejo k veterinarju, da preveri, ali gre morda za to okužbo. Še posebej pozorni pa bodimo na živali, ki jih ne poznamo – zgolj umivanje rok po božanju živali namreč ne more preprečiti prenosa glivic.


27.01.2022

Na podstrešju: Prizemljit se je treba

Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.


20.01.2022

Na podstrešju: Med čustvenimi, vedenjskimi, duševnimi težavami otrok in mladostnikov

V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.


22.04.2021

Na podstrešju: dr. Peter Janjušević

Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?


15.04.2021

Na podstrešju: dr. Tristan Rigler

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


08.04.2021

Na podstrešju: dr. Aleksander Zadel

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?


03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.


26.11.2020

Na podstrešju: Empatija sama po sebi družbe ne bo povezala

V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.


19.11.2020

Na podstrešju: Moralnost je širša od empatije

V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.


18.06.2020

Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe


11.06.2020

Na podstrešju: Smo na dobri poti, da ustoličimo kakšno novo vrednoto

Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.


04.06.2020

Na podstrešju: Težava ni virus, težava je tisto, kar je bilo, preden je prišel

Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.


26.02.2020

Kako poskrbeti za ustrezno higieno rok?

Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.


28.11.2019

Na podstrešju: Čuječnost in meditacija

V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.


21.11.2019

Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.


14.11.2019

Od stresa do izgorelosti

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.


07.11.2019

Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.


03.10.2019

Val teče: Prva postaja - Ljubljana (Koseški bajer)

Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.


26.09.2019

V trenutku si odvisen od naprav, brez njih me ne bi bilo

"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.


19.09.2019

Sprehod kar na recept?

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.


05.09.2019

Materinstvo in vrhunski šport

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.


Stran 1 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov