Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Moj RTV Televizija MMC Radio Kazalo

ARS humana

752 epizod

ARS humana

752 epizod


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

27.01.2023

Nerazdružljiva povezanost Sovjetske zveze in Stalina – ob 100. obletnici prve socialistične države in 70. obletnici smrti sovjetskega voditelja

Konec lanskega leta, natančneje 30. 12. 2022, je minilo sto let od formalne ustanovitve Sovjetske zveze. Ta socialistična veledržava je v marsičem zaznamovala 20. stoletje. V njej je bilo do leta 1991 petnajst sovjetskih socialističnih republik, ki so z razpadom omenjenega leta postale neodvisne države. Za časa obstoja Sovjetske zveze se je v državi zgodilo tudi marsikaj slabega zaradi represivnega vodenja Josifa Visarijonoviča Stalina (1878 – 1953). O vzrokih za nastanek prve socialistične države na svetu, o njenem delovanju in o Stalinovem vzponu na oblast razmišljata gosta v oddaji Branko Soban in Miha Lampreht. Foto: Wiki Commons


23.01.2023

»Kitajska filozofija se ni razvila iz čudenja, ampak iz zaskrbljene zavesti.«

Spričo spremenjenih geopolitičnih okoliščin tudi tisti, ki najbolj zaupajo v moč zahodnih držav, ne morejo več spregledovati vzpona Kitajske, ki se je po desetletjih skokovite gospodarske rasti razvila v velesilo, ki bo nedvomno ključna pri oblikovanju prihodnosti našega sveta. Toda če smo se bili zaradi te zelo materialne geopolitične resničnosti prisiljeni začeti vsaj nekoliko ukvarjati z ekonomsko, vojaško in politično razsežnostjo azijske velesile, velikokrat še vedno zelo površno razmišljamo o kitajski kulturi in filozofiji, o njihovem načinu razmišljanja in razumevanja sveta, o vseh tistih miselnih vzorcih in konceptih torej, ki navsezadnje ne pogojujejo le množice kitajskih teoretskih besedil, ampak tudi osnovne paradigme tamkajšnjega razmišljanja nasploh. Toda če je jasno, da je Kitajska ena od velesil 21. stoletja, je nedvomno skrajni čas, da se bolje seznanimo tudi s temelji njihovega mišljenja. O globoko drugačnih dojemanjih sveta, ki so oblikovala kitajsko filozofijo, bomo ob njeni nedavno izdani knjigi z naslovom Zahodna sinologija in metode kitajske filozofije v tokratni Ars humani govorili z eno od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in tamkajšnjo predavateljico, sinologinjo dr. Jano Rošker. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.


16.01.2023

Filozofske paradigme naključja

"Naključje deluje neprestano," nekje v knjigi Naključje in jaz zapiše dr. Aleš Mendiževec. V kakšnem razmerju pa sta naključje in jaz? Zakaj sploh poskušamo krotiti tisto, česar se krotiti ne da? In ali je naključje, ki se ga največkrat odpravi kot nepomemben nesmisel, res sovražnik filozofije? O tem in drugih konceptih naključja, povezanih tudi z Althusserjevo filozofijo, razmišljamo s sogovornikoma, avtorjem omenjenega dela dr. Alešem Mendiževcem in piscem spremne besede prof. dr. Mladenom Dolarjem. Foto: Gregor Podlogar


09.01.2023

Edvard Ravnikar – ob 30. obletnici smrti

Arhitekt, če kaj pomeni, mora biti filozof, je nekje zapisal Edvard Ravnikar (1907 – 1993), desetletja nesporna strokovna avtoriteta, človek, ki je združeval nezdružljivo in hkrati močno zaznamoval nekdanji jugoslovanski, predvsem pa slovenski javni prostor. V letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, pozornost posvečamo temu vsestranskemu ustvarjalcu – arhitektu, urbanistu, oblikovalcu, teoretiku in dolgoletnemu profesorju na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predaval med letoma 1946 in 1980. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Aleš Vodopivec in dr. Miloš Kosec, med drugim predstavljamo Ravnikarjeve najpomembnejše arhitekturne projekte, dotaknemo se njegovega oblikovanja in urbanizma ter opozorimo na njegove edinstvene skice. Foto: Edvard Ravnikar


02.01.2023

Visokogorska arheologija Bohinja in Alp

Ko govorimo o Alpah, ne pomislimo takoj na kulturno dediščino tistih, ki so tam živeli pred tisočletji. Zato smo se odpravili po sledeh arheoloških ostankov življenja človeka v našem visokogorju, v Julijcih, Karavankah in v Kamniških Alpah, bolj podrobno pa v neposredni okolici Bohinja. Arheologi so vsaj pri nas visoko ležeča območja bolj temeljito začeli raziskovati pred tremi desetletji. O najstarejših sledovih življenja ljudi v visokogorju bosta pripovedovali arheologinji, Marija Ogrin iz Bohinjske Bistrice in dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, o pomenu te najstarejše kulturne dediščine za domačine in za turistično obogatitev pa bo spregovoril vodja občinskega Zavoda za promocijo turizma Bohinj Klemen Langus. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. FOTO: Arheološka izkopavanja v okolici Bohinja VIR: Marija Ogrin, ArheoAlpe


23.12.2022

30 javnih spomenikov v Sloveniji – od sredine 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne

Figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki so nastali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov ali dogodkov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Spomeniki so nastali zato, da bi ohranili spomin, niso pa večni. Emocionalni naboj, ki so ga imeli ob svojem nastanku, je sčasoma zbledel. Postali so sestavni del urbane vedute in se spremenili v neme priče preteklosti. Tako je v uvodu v knjigo z naslovom Spomeniki zapisal njen avtor, dvojni doktor Damir Globočnik. Ta v knjigi obravnava trideset javnih spomenikov, ki so jih na Slovenskem postavljali od sredine 19. stoletje do konca 2. svetovne vojne. Nekaj jih lahko spoznate v pogovoru z ddr. Globočnikom na dan samostojnosti in enotnosti.


16.12.2022

Slovenski tiskani mediji v Avstriji in Italiji

V sodelovanju s slovenskim programom ORF Celovec, Radiem Trst A in programom Ars pozornost namenjamo slovenskim tiskanim medijem v Avstriji in Italiji. Med drugim pretresamo, kakšno je stanje na področju slovenskih tiskanih medijev, v čem se njihove vsebine razlikujejo od vsebin v drugih medijih, zakaj so tiskani mediji še pomembni in kakšna je njihova prihodnost. Gosta: Janko Kulmesch in Bojan Brezigar. Foto: Gregor Podlogar


12.12.2022

Sodobni animirani film

Ob koncu 19. Animateke in podelitvi evropskih filmskih nagrad, na katerih je nagrado za najboljši kratki film dobil film z naslovom Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić in sorežiserke Emilie Pigeard, oddajo namenjamo dogajanju v sodobnemu animiranemu filmu. Ko govorimo o animaciji, veliko ljudi najprej pomisli na filme, namenjene otrokom, ali pa animirane filme velikih holivudskih studiev, kot sta denimo Pixar in Disney, morda tudi na japonski studio Ghibli. Pa vendarle se na področju sodobnega animiranega filma dogaja veliko več kot to. Animirani filmi obsegajo vse od umetniških, eksperimentalnih, dokumentarnih, pripovednih; obravnavajo teme in slikajo podobe, ki jih film z živimi nastopajočimi ne more. Nekateri animatorji in animatorke ustvarjajo samo z digitalnimi orodji, drugi si radi umažejo roke in prisegajo na analogne pristope, veliko jih združuje oboje. Animacija je umetnostna zvrst, ki zahteva najbolj natančno obvladovanje filmskega medija od vseh – zakaj torej skoraj povsod po svetu ostaja na obrobju filmske umetnosti? Ali v zadnjih letih vendarle vse bolj dobiva mesto, ki ji pripada? Z gosti Igorjem Prasslom, Tino Smrekar in Leo Vučko. Foto: SFC/Urška Djukić


05.12.2022

"Čemu služi tisto, kar ne služi ničemur" – o družbenih učinkih umetnosti

Umetnost je vedno imela družbeni vpliv, tudi takrat, ko si ljudje vprašanja o pomenu tega vpliva niso zastavljali. Danes pa je to vprašanje vse bolj v ospredju predvsem takrat, ko govorimo o javnem financiranju umetnosti. Tej temi se posveča tudi zbornik z naslovom Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: Raznolika življenja nekega koncepta (Založba ZRC, 2022), ki sta ga uredila Iva Kosmos in Martin Pogačar in je izhodišče pogovora o družbenih učinkih umetnosti. V njem pretresamo, kakšen je ta učinek, kako ga merimo in kaj je pri tem problematično ter kako lahko nanj vplivamo oziroma ga ustvarjamo. Sodelujejo: dr. Iva Kosmos, raziskovalka z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in dr. Rok Benčin, raziskovalec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. Foto: Gregor Podlogar


28.11.2022

Upanje za Frankfurt 23?

Potem ko smo od Španije prevzeli častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo prihodnje leto, sta v javnosti še vedno negotovost in grenak priokus zaradi posledic prejšnjih menjav na čelu Javne agencije za knjigo. Pa vendar, ali prvi obrisi naše predstavitve dajejo slutiti, da se projekt premika in da gre na bolje? Kako opazno bo Satovje besed, kot je naslovljeno naše gostovanje, na tej osrednji svetovni založniški platformi? Po slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil delno namenjen tudi pogledu v Frankfurt, bomo v oddaji razmišljali o tem, kaj je bilo storjenega in kaj lahko upamo, da se bo zgodilo prihodnje leto. Gostje: vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo Katja Stergar, nekdanja direktorica agencije Renata Zamida, glavni kurator častnega gostovanja dr. Miha Kovač in programska svetovalka dr. Amalija Maček.


21.11.2022

"Jezik je družbena praksa, je njena substanca" – o dvojezičnosti

Znanje slovenščine med Slovenci upada tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji. Ob tem pa obstaja še težava, povezana z uporabo slovenščine pri vseh njenih uporabnikih – težava izražanja stališč, čustev in drugega v maternem jeziku. Kar je danes eden ključnih problemov celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora, saj je jezik družbena praksa in ne samo način sporazumevanja. Kakšne so torej sporazumevalne spretnosti in kakšno vlogo ima pri tem dvojezičnost? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga vodi tržaški kolega Pavel Volk in ki je nastal v sodelovanju Programa Ars, Uredništva slovenskih sporedov ORF iz Celovca ter Radia Trst A. Gostje: dr. Matejka Grgič, dr. Sabina Zorčič in dr. Rajko Muršič. FOTO: TV Slovenija


14.11.2022

Delna sanacija gradu Borl

V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu. Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: Milan Trobič


07.11.2022

Kultura v turizmu v Murski Soboti

Skoraj ni regije ali kraja, ki se ga ne bi držale stereotipne oznake. To ni nujno slabo, saj prepoznavne značilnosti, ki se utrdijo v zgodbe, tudi turistične, vabijo obiskovalce. Podoba Prekmurja je recimo na neki način omejujoča v tem, da ga izrazito povezujemo s hrano, na primer s prekmursko gibanico, s polji in ravnico, pa melanholijo, če nekoliko karikiramo. Počitnice na teh koncih so prav gotovo lahko usmerjene v razvajanje telesa – v prehranjevanje, rekreacijo, obisk term. Le kdo ne pozna festivala prekmurske šunke in gibanice. Kaj pa kultura onkraj gastronomije? Kakšen potencial imata kultura in umetnost v turizmu? To smo raziskovali tokrat in za primer izbrali mesto – Mursko Soboto. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije." Foto: Grajski drevored v Murski Soboti, vir: Wikipedia


28.10.2022

Indija med preteklostjo in sedanjostjo – ob 75-letnici osamosvojitve

Indija zadnja desetletja želi postati globalna velesile. Njeni tehnološki in drugi dosežki so veliki, a hkrati se Indija ubada s starimi problemi – s problematičnimi ostalinami kastnega sistema, korupcijo, spori med hindujci in muslimani, pa tudi z onesnaževanjem okolja. Ob letošnji 75-letnici osamosvojitve se o tej veliki in zanimivi državi pogovarjamo s filozofinjo dr. Nino Petek in politologom dr. Markom Lovcem. Foto: EPA


24.10.2022

Zgodovinska rana Ortstafelsturma – 50 let pozneje

Leta 1972 so nemški nacionalisti na avstrijskem Koroškem podrli 205 dvojezičnih krajevnih tabel. Dogodek, ki so ga poimenovali Ortstafelsturm, je pretresel skupnost koroških Slovencev in vanjo zarezal zgodovinsko rano, ki se nikoli ni zacelila. O dramatičnih dogodkih izpred 50 let, interesih, ki so vodili medel odziv matične države, in obetih za prihodnost v oddaji, ki jo pripravljamo na Radiu Slovenija v sodelovanju z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF v Celovcu. Gostje: odvetnik Marko Jarc, predsednik institucionalnega paritetnega odbora za vprašanje slovenske manjšine pri predsedstvu italijanske vlade, odvetnik Rudi Vouk, avtor knjige o dogodkih Ortstafelsturma in predsednik slovenskih pravnikov in pravnic na Koroškem, in nekdanji dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Avstrije Lojze Kos.


17.10.2022

O antologiji bog si ga drka na nas

Antologija mladih pesnic in pesnikov z naslovom bog si ga drka na nas vsebuje poezijo najmlajše pesniške generacije. V njej se predstavljajo Lara Božak, Nejka Jevšek, Vid Karlovšek, Hannah Koselj Marušič, Urša Majcen, Hana Meško, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Lara Pustinek Miočić, Lenart Sušnik in Pavla Zabret. Prvotno naj bi antologija izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, nato pa je zaradi zadržkov do naslova izšla v zbirki Črna skrinjica urednika in založnika Dejana Kobana. Dogajanje ob nastajanju knjige v kratkih izjavah osvetlijo dr. Igor Divjak (urednik spletnega portala Vrabec Anarhist), Dušan Merc (predsednik DSP) in Dejan Koban, predvsem pa je v ospredju oddaje/podkasta poezija, o kateri razmišljajo pesnice Lara Božak, Hannah Koselj Marušič, Hana Meško, Nela Poberžnik in pesnika, tudi sourednika antologije, Lenart Sušnik in Vid Karlovšek, pesnice in pesnika pa seveda tudi berejo svojo poezijo.


10.10.2022

»Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«

V tokratni ARS humani govorimo o zgodovini Združenih držav Amerike, ki ni polna predsednikov, ministrov in generalov, ampak delavcev, aktivistov in priseljencev, ki so ameriško družbo poskušali spremeniti od spodaj. Prav ta aspekt ameriške zgodovine je namreč v že kar kultnem delu z naslovom Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike opisal zgodovinar Howard Zinn, ob letošnji 100-obletnici njegovega rojstva pa smo po zaslugi založbe Sophia to delo dobili tudi v slovenskem prevodu. Z nami v studiu je zgodovinar dr. Lev Centrih, docent in znanstveni sodelavec na oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in raziskovalec na inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani, ki je Zinnovi ljudski zgodovini pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.


03.10.2022

"Zakaj obstaja velika želja, da bi imeli gospodarja?" – O strukturah oblasti nekoč in danes

Pojem gospodarja je postavljen na začetek naše kulture. Skozi zgodovino se je kazal v vedno novih oblikah in postavljal vedno nove uganke. Kako danes misliti – predvsem skozi slovito Heglovo dialektiko gospodarja in hlapca – ta pojem v navezavi na strukture oblasti, pa v pogovoru z dr. Baro Kolenc in dr. Gregorjem Modrom. FOTO: Gregor Podlogar; Jakob Schlesinger: Portret Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1825), Alte Nationalgalerie, Berlin.


26.09.2022

Izziv dediščine – Žička kartuzija

Konjiška občina je leta 2020 začela obnavljati cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, za katero je država zagotovila dva milijona evrov. Statični sanaciji objekta je po idejni zasnovi arhitekta Roka Žnidaršiča sledilo pokritje cerkve s premično streho, kar pa je vzbudilo kar nekaj polemik in razdvajanj. Še posebno umetnostnozgodovinska stroka in arhitekti so bili in so glede primernosti tovrstnega pokritja na različnih bregovih. Obnova Žičke kartuzije poteka že vrsto let, konservatorji pa so ob prvih zavarovalnih posegih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli odločitev, da tako pomembne razvaline potrebujejo streho. To se je zdaj zgodilo, pomična streha bo z razgledno potjo za obiskovalce zagotovo zelo zanimiva. Tako napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika, ogledi pa bodo potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi. Sicer s tem ambiciozni načrti konjiške občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, in ko bo ta izdelan, bodo tudi znane smernice za naslednje stopnje projekta. Več o izzivih, ki jih prinaša končanje pokritja cerkve sv. Janeza Krstnika s pomično streho v Žički kartuziji, pa pogovoru, v katerem sodelujejo mag. Tjaša Kangler, vodja Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice, univ dipl. inž. arh. Rok Žnidaršič iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Matija Plevnik, konzervatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Foto: Milan Trobič


19.09.2022

Človek odločilno spreminja okolje – ob velikem požaru na Krasu

Hudo opustošenje, ki ga je povzročil požar na Krasu, je vzpodbudilo tudi razmišljanja o človekovih posegih v okolje. Kras so ljudje poseljevali že vse od bakrene dobe in je primer zelo občutljivega ekosistema. Ob tem pa mora človeštvo najti načine, kako trajnostno ravnati z okoljem, da bi ga čim bolj zdravega ohranili za naše zanamce. O tej in drugih temah se pogovarjamo s krajinsko arhitektko, profesorico na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ano Kučan in dipl. ing. gozdarstva Tomažem Hrovatom z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Foto: BoBo


Stran 1 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov