Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da imamo pri nas še vedno tako malo filmov, pod katere so kot ustvarjalke, na primer kot režiserke, podpisane ženske? In to kljub temu, da sta med najbolj uspešnimi filmi zadnjih let prav filma ženskih ustvarjalk – Drevo Sonje Prosenc in Panika Barbare Zemljič? Odgovore bomo iskali skupaj z njima, s producentko Ido Weiss in s članico delovne skupine za enakopravnost spolov v evropski filmski industriji pri skladu za evropske koprodukcije Eurimage Jelko Stergel.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kako je mogoče, da imamo pri nas še vedno tako malo filmov, pod katere so kot ustvarjalke, na primer kot režiserke, podpisane ženske? In to kljub temu, da sta med najbolj uspešnimi filmi zadnjih let prav filma ženskih ustvarjalk – Drevo Sonje Prosenc in Panika Barbare Zemljič? Odgovore bomo iskali skupaj z njima, s producentko Ido Weiss in s članico delovne skupine za enakopravnost spolov v evropski filmski industriji pri skladu za evropske koprodukcije Eurimage Jelko Stergel.
Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu.
Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno posledicam prve svetovne vojne. Teme bodo: spomin in spomini na vojno – kaj je ostalo v zavesti ljudi in zakaj; vsakdanje življenje pred fronto in po njej; vojnim beguncem; vojaški in povojni retoriki. Gostje bodo: dr. Tina Bahovec, mag. Marko Štepec, dr. Aleksej Kalc, dr. Teodor Domej in Mitja Juren. Voditelj oddaje je Peter Rustia.
Umetniško ustvarjanje zahteva kognitivne, čustvene, telesne in pogosto socialne veščine. Izkazuje se kot prodorno učno in vzgojno sredstvo, ki otroke in mladostnike razvija kot celoto. Kako učinkovito se umetnost in kultura uresničujeta v okviru šole se bomo pogovarjali z gostjami Nino Ostan, profesorico likovne umetnosti na gimnaziji Poljane v Ljubljani in višjo svetovalko za umetnostno zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti, profesorico strokovnih predmetov na umetniški gimnaziji Nova Gorica, Branko Arko, profesorico slovenščine na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru in Darjo Štirn, pedagoginjo v vrtcu Vodmat, ki deluje tudi v zavodu Petida.
Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje?
V Avstriji in Italiji deluje več zamejskih založb, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji slovenskega jezika in pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, ki bogatijo slovenski kulturni prostor zunaj meja matične domovine. Kako pa je s slovenskimi literati mlajše generacije? Imajo možnost za objave in lahko nadaljujejo pot starejših priznanih in uveljavljenih kolegov? O literarni manjšinski stvarnosti bodo govorili Marija Kostnapfel, David Bandelj, Simon Rustia in Hanzi Filipič.
Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) pravi nekje na začetku pogovora akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti. Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948. V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. foto: © Goran Tenze Pred vitrino z reprintom 17 knjig Iconothece Valvasoriane, z leve proti desni: Željko Oset, Boštjan Žekš, Tadej Bajd, predsednik SAZU
Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del ? med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke ? praznuje 100 let. O njenih začetkih in aktualnih izzivih z gosti oddaje: dr. Andrejem Smrekarjem, kustosom in nekdanjim direktorjem Narodne galerije, mag. Martino Vuga, vodjo oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodni galeriji in Natašo Ciber, umetnostno zgodovinarko, soavtorico monografije o Ivani Kobilca. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Zbirka Cankarjevih pisem in drugega gradiva, ki jo hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, se meri v metrih. V Arsovem forumu jo bo predstavil vodja rokopisnega oddelka NUK-a mag. Marijan Rupert. Največ pozornosti bo veljalo obširni in bogati Cankarjevi korespondenci, ki je v NUK-u trenutno na ogled na razstavi Jaz sem Cankar - in to ti pove vse.
Že nekaj let Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prireja simpozije na festivalu Borštnikovo srečanje. Sestavni del celodnevnega srečanja je tudi okrogla miza. Letošnji simpozij bo osvetlil in preizpraševal politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih, okrogla miza v neposrednem prenosu pa bo ta vprašanja še zgostila. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega managementa in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije s strani političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda, čeprav je lahko trenutni zgodovinski prostor izpraznjen, pa ne more pa biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategije in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim. Urednica prenosa Vilma Štritof Voditeljica Petra Tanko Gostje Katarina Klančnik Kocutar, Tina Kosi, Aleš Novak, Jure Novak, Igor Samobor.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, bomo skupaj s Slovenci iz Avstrije in Italije gostili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika. Pripravlja Mateja Železnikar.
Radio Slovenija praznuje 90-letnico. Okrogli jubilej je spodbuda za spomine in refleksijo, zato bo tema tokratnega Arsovega foruma 3. program ? program Ars, zagotovo unikaten program v slovenski medijski krajini. O njegovih začetkih, njegovem razvoju in pomenu, izzivih in možnostih bodo v oddaji pripovedovali in razmišljali predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, nekdanji urednik Uredništva igranega programa in redni profesor na AGRFT za radijsko igro in režijo Aleš Jan, nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programa Vlado Senica in sedanji odgovorni urednik programa Ars Matej Venier, z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Ker se slovenski filmi se na trgu ne morejo poplačati sami [da bi povrnil stroške produkcije, bi povprečen slovenski film moralo videti milijon gledalcev, torej petkrat več od najbolj gledanih filmov zadnjih let], so bistveno odvisni od višine javnih sredstev. Slovenija je na ravni Evrope v zadnjih letih dosegla enega od najvišjih padcev javne podpore filmskemu sektorju. Kako je mogoče podcenjeno sofinanciranje domačih filmov v prihodnje postaviti na primerljivo evropsko raven, bodo v Arsovem forumu razmišljali državni sekretar na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, režiser in soavtor Nacionalnega programa za film 2018-23 Metod Pevec ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar.
Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček, pa tudi pianistka Nina Prešiček in flavtistka Liza Hawlina Prešiček. Slišali boste skladbe Scaramouche Dariusa Milhauda, Romanca za flavto, saksofon in klavir Charlesa Koechlina in Madžarski plesi Johannesa Brahmsa v priredbi Dejana Prešička. Vir fotografije: Ministrstvo za kulturo.
Za novo predsednico Društva slovenskih pisateljev je bila prejšnji teden izvoljena dr. Aksinja Kermauner, pisateljica za vse starostne skupine bralcev, sicer pa defektologinja in univerzitetna profesorica, ki se ukvarja predvsem s problematiko slepih in slabovidnih. V oddajo Arsov forum smo jo povabili z namenom, da pojasni, kako vidi poslanstvo tega društva posebnega družbenega pomena, kateri naj bi bili osrednji poudarki dela DSP v prihodnjih letih, v kakšnem stanju prevzema društvo v svoje roke in še kaj. Foto: Goran Rovan
Dan po glasovanju evropskih poslancev o Direktivi o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu bomo preverili, kako naprej. Kakšna bo usoda direktive, ki je razdelila evropsko javnost? V kolikšni meri je sploh tehnološko uresničljiva in kako urediti avtorske pravice, ne da bi posegli v jedro delovanja interneta?
O naslovni temi se v javnem prostoru izoblikujejo na različnih miselnih in praktičnih temeljih utemeljena dokazovanja, utemeljitve in izvedbe. Poznavanje preteklosti evropskega civilizacijskega kroga preteklega stoletja nam pomaga pri prepoznavanju osnovnih obrisov, sodobne in predvsem aktualne razloge pa bodo v pogovoru odkrivali gostje, prof.dr.Igor Žagar, direktor Pedagoškega inštituta v Ljubljani, izr.prof.dr. Marina Lukšič - Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, in prof.dr.Jože Mencinger. Pri založbi Cambridge Scholars Publishing so pred kratkim izdali zbornik z naslovom "The Disaster of European Refugee Policy", v katerem slednji razmišlja tudi o tem, komu v sodobni Evropi so begunci potrebni kot delovna sila, prva dva pa sta poleg dr.Neže Kogovšek Šalamon tudi urednika zbornika. Povezuje Goran Tenze.
V Sloveniji na področju poezije trenutno izide okoli 250 novih knjižnih naslovov letno, iz česar bi lahko sklepali, da je ta literarna zvrst v razcvetu. A je ravno obratno – poezijo bere vse manj ljudi, kar pomeni, da je tudi kupcev pesniških knjig vedno manj. To je verjetno tudi eden izmed osrednjih razlogov za to, da poezijo iz svojih založniških programov umika vse več založnikov. Kakšno motivacijo imajo za njeno izdajanje tisti, ki pri tem še vztrajajo? S kakšnimi težavami se soočajo? Kakšna je razlika med pesniškimi knjigami, ki izidejo v samozaložbi in tistimi, ki izidejo v okviru državno subvencioniranih leposlovnih programov? Kakšno je razmerje med številom izdanih izvirnih slovenskih in prevodnih knjig poezije? O tem in drugih vprašanjih v tokratni oddaji z gosti: Primožem Čučnikom, ki vodi založbo Šerpa, Nadjo Dobnik, predstavnico Književnega društva Hiša poezije, pesnico Anjo Golob in direktorjem založbe Litera, Orlandom Uršičem.
V Narodni galeriji je odprta velika retrospektivna razstava del slikarke Ivane Kobilce, ob razstavi je izšel tudi vodnik po razstavi, možno pa je kupiti tudi knjigo z naslovom Pariški bohemi 1889 – 1895, ki jo je izdala Narodna galerija decembra leta 2014. Podnaslov knjige je Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger. Delo prinaša osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Münchnu in Parizu konec 19. stoletja, v katerega je sodila tudi Ivana Kobilca in ker smo si o tej slikarki ustvarili določeno podobo in mislili, da marsikaj vemo o njej, njenem življenju in delu, nam je prav ta knjiga z izpovedjo njene prijateljice Rose Pfäffinger razkrila precej neznanih delcev iz njenega življenja, pa tudi o položaju žensk umetnic ob koncu 19 stoletja. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolf – Thomsen, original je izšel pri založbi Ludwig iz Kiela leta 2007. Ko so zaradi obnove zaprli Narodno galerijo, so pred tem med obiskovalci izvedli o najbolj priljubljenem delu iz zbirke in obiskovalci so se določili prav za Ivano Kobilco in njeno sliko Poletje, sliko, ki jo je skupaj s sliko Likarice, ki sta bili sprejeti v pariški salon, leta 1891 pripeljala v Pariz. Danes bomo ponovili oddajo, ki smo jo posneli ob izidu knjige z gosti: urednico knjige, vodjo knjižnice Narodne galerije Matejo Krapež, prevajalko, zgodovinarko Manco G. Renko, ki jo še posebej zanima 19. stoletje in dolgoletnim višjim kustosom Narodne galerije dr Ferdinandom Šerbeljem. Oddajo je pripravila Maja Žel – Nolda.
Marijin lik velja za enega izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite žene. O liku Marije skozi prizmo umetnosti, ljudskega izročila in osebne zgodbe romarjev z gosti: literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj, rektorjem Bazilike Marije Pomagaj na Brezjah patrom dr. Robertom Bahčičem ter umetnostnim zgodovinarjem in likovnim kritikom dr Milčkom Komeljem. (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Sledi koruptivnih dejanj najdemo že v redkih sumerskih zapisih, v antiki, iz katere izvira korupcija v sodobni interpretaciji po jezikovni in zgodovinski plati; številne intrige so usmerjene proti ljudem in obstoječi demokraciji. Zgodovinski viri pričajo o koruptivnih dejanjih odtujevanja umetniških del v dobi starega Rima, ko so nastajale bogate zasebne zbirke in so razmere v imperiju ponujale odlične možnosti za razmah politične korupcije, motiv korupcije pa najdemo tudi v pravljicah. O tem v pogovoru, v katerem se je Magda Tušar pogovarjala z dr. Mileno Milevo Blažić, dr. Nado Grošelj in dr. Ignacijo Fridl Jarc. V oddaji sta sodelovala tudi dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak. (Ponovitev oddaje Kulturni fokus, ki je nastala ob znanstvenem srečanju, Grošljev simpozij, na katerem so pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) z zgodovinske perspektive raziskali in predstavili tematike korupcije v starem in srednjem veku.)
Neveljaven email naslov