Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petinsedemdeset let nas loči od surovega časa, ko se je moral slovenski narod brez odlašanja odločiti, kako obstati. Izbral je upor zavojevalcem, ki so si že razdeljen narod med več držav še dodatno razkosali, da bi ga uničili. Za upor so naši predniki utanovili široko fronto, ki je obsegala različno misleče, a narodno čuteče ljudi. Množičen odziv je presenetil vse, načrtovalce upora in okupatorje. Bil je izraz volje Slovencev, nekakšen tihi plebiscit, ki se je pol stoletja pozneje glasno izrazil v zahtevi po osamosvojitvi.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Petinsedemdeset let nas loči od surovega časa, ko se je moral slovenski narod brez odlašanja odločiti, kako obstati. Izbral je upor zavojevalcem, ki so si že razdeljen narod med več držav še dodatno razkosali, da bi ga uničili. Za upor so naši predniki utanovili široko fronto, ki je obsegala različno misleče, a narodno čuteče ljudi. Množičen odziv je presenetil vse, načrtovalce upora in okupatorje. Bil je izraz volje Slovencev, nekakšen tihi plebiscit, ki se je pol stoletja pozneje glasno izrazil v zahtevi po osamosvojitvi.
Ob nedavno objavljenem Javnem razpisu za dveletne kulturne projekte, ki jih bo na področju uprizoritvenih umetnosti sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, smo v tokratni oddaji premišljevali o odnosu med kulturno politiko, načini financiranja in vzpostavljenimi produkcijskimi modeli. Ozrli smo se tudi na zgodovino neodvisne umetniške produkcije in njen pomen nekoč in danes. Naši gostje so bili publicist, teoretik in zgodovinar sodobnega plesa Rok Vevar, producentka Tamara Bračič Vidmar iz zavoda Bunker in Anela Bešo iz društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
Mussolini septembra 1938 ob vračanju od kostnice na kobariškem trgu. Med moškimi v postroju na desni je stal tudi Tigrovec Franc Kavs, ki bi moral izvršiti atentat. foto: Goriški muzej V zgodnji jeseni leta 1927 so se na Nanosu zbrali odločni predstavniki fašistične s strani italijanske države že prepovedanih slovenskih društev. Zakonitih poti za boj proti etnocidu t. i. ?drugorodcev? (allogeni v jeziku Kraljevine Italije) niso imeli več. Zgodba se je iztekla v osvoboditev in povojno priključitev delov mednarodno priznane italijanske republike k Jugoslaviji. Zgodbo o začetkih ?prvih protifašistov?, razmerjih s partizanskim bojem ter posebnostih upora primorskega ljudstva na italijanski in naši strani meje ter o povojni pozabi (tudi v šolskih učbenikih) osvetljujejo zgodovinarji dr. Milan Pahor (vodja odbora za pripravo proslavo Bazovice pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu), dr. Nevenka Troha in dr. Bojan Godeša z INZ ter dr. Mateja Režek iz ZRS Koper.
Knjižni sejem v Frankfurtu je eden najpomembnejših tovrstnih dogodkov za literarne ustvarjalce, knjigotržce in založnike; a sejem še zdaleč ne preplete le knjižnih interesov, pač pa še gospodarske, turistične in tudi diplomatske oziroma politične. V oddaji Arsov forum strnemo nekaj vtisov z letošnjega sejemskega dogajanja in se oziramo naprej, v čas, ko naj bi Slovenija prevzela naziv častne gostje sejma. Gostje oddaje so dr. Miha Kovač, član odbora za pripravo našega gostovanja v Frankfurtu, Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na založbi Miš; Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Renata Zamida, ki na Javni agenciji za knjigo vodi Mednarodno sodelovanje in projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu«.
19. septembra letos je Državni zbor sprejel Zakon o Prešernovi nagradi in z njim nadomestil prejšnji zakon, ki je veljal dobrih 25 let. V oddaji boste izvedeli, zakaj je bil potreben nov zakon in kakšne rešitve prinaša, pa tudi, ali bi lahko bil vsaj na enem področju radikalnejši. Na katerem področju? Vabljeni k poslušanju.
Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki ga vsako četrto leto razpiše ministrstvo RS za kulturo, je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne umetnosti. V tokratni oddaji Arsov forum se bomo zaustavili ob sistemskih spremembah, ki jih v neodvisno umetniško produkcijo uvaja aktualni razpis; med njimi so plačljive vstopnice, način prijave koprodukcij med nevladnimi organizacijami in urejanje avtorskih pravic z licenco creative commons.
V Sloveniji je likovni trg slabo razvit ali pa ga sploh ni. V prejšnjih letih je bilo sicer več pobud za sistemsko financiranje, vendar niso bile uspešne. Med zadnjimi poskusi je predlog, da bi javne investicije vsebovale tudi obvezni delež za nakup likovnih del. Kaj si lahko likovniki obetajo od zakonskih sprememb in kako daljnosežne so, bomo preverili v sredinem Arsovem forumu.
Za nagrado živa za najboljši slovanski muzej leta 2017 se poteguje triindvajset muzejev iz enajstih slovanskih držav, med njimi trije slovenski: Park vojaške zgodovine Pivka, Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V oddaji sodelujejo dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ki podeljuje nagrado živa, in predstavniki treh slovenskih muzejev, ki se potegujejo za nagrado: Janko Boštjančič, Ajda Kozjek in Irena Lačen Benedičič. foto: nagrado živa 2016 za najboljši slovanski muzej je prejel Dokumentacijski in umetniški center Tadeusza Kantorja Cricoteca v Krakowu avtor fotografije Zygmunt Put Zetpe0202 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Centre_for_the_Documentation_of_the_Art_of_Tadeusz_Kantor_Cricoteka_(S),_2-4_Nadwislanska_street,_Podg%C3%B3rze,_Krakow,_Poland.jpg
Konec avgusta je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije predstavilo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, z obdobje med letoma 2018 in 2025. Poudarjajo, da je tokratni dokument, za razliko od prejšnjih, strateško naravnan in vodi v postopno prenovo kulturnega modela v Sloveniji. O smernicah in strateških ciljih slovenske kulturne politike v prihodnje, se bomo v Arsovem forumu pogovarjali z Antonom Peršakom, ministrom za kulturo, dr. Vesno Čopič, predavateljico in raziskovalko na področju kulturne politike in kulturnega managementa, Jadranko Plut, predsednico Asociacije in članico Nacionalnega sveta za kulturo in s pisateljem Vladom Žabotom. Vabimo vas k poslušanju!
Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatično občutljivost in uživanje v lepem. Kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven, v tokratni oddaji. Gostje bodo: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru.
Medtem ko je 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov, se v Sloveniji okvirna ocena deleža giblje okoli 13 odstotkov celotnega prebivalstva. Invalidi tako predstavljajo pomembno skupino, ki enakovredno prispeva k razvoju družbe, vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti izkoriščene zaradi številnih ovir, na katere invalidi naletijo pri družbenem udejstvovanju. Vzemimo za primer področje kulture. Ali so slovenske kulturne ustanove dovolj dostopne za invalide? Je osebje usposobljeno za delo z obiskovalci s posebnimi potrebami? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali dr. Rajka Bračun Sova, samozaposlena pedagoginja v kulturi, raziskovalka na Urbanističnem inštitutu dr. Vlasta Vodeb, Tomaž Wraber, predsednik zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Matjaž Juhart, sekretar na zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman.
Pri založbi Modrijan je v dveh knjigah izšla Slovenska zgodovina, celostni prikaz zgodovinskega dogajanja na ozemlju, ki je pretežno vključeno v državo Slovenijo. Delo, ki sega od prazgodovinskih časov do naše neposredne sodobnosti, so podpisali trije ugledni zgodovinarji: dr. Peter Štih, dr. Vasko Simoniti in dr. Peter Vodopivec, njegovo izhodišče pa sta misli, da govoriti o zgodovini Slovencev ni isto, kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora in da enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti. O tem, v čem se pojem "slovenska zgodovina" razlikuje od pojma "zgodovina Slovencev", o slovenski zgodovini in zgodovinopisju se bo z avtorji pogovarjala Tina Kozin (ponovitev oddaje).
Oddajo namenjamo enemu največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike v zadnjih letih, Kapelskemu pasijonu. Besedilo je bilo do nedavna neznano; nastalo je ob koncu 18. stoletja, leta 1899 so rokopis odkrili v Železni Kapli, nato pa se je sled za njim izgubila do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Znanstvenokritično izdajo Kapelskega pasijona sta uredila dr. Erich Prunč in dr. Matija Ogrin ? s slednjim se je za oddajo Arsov forum pogovarjala Staša Grahek. Oddaja je bila prvič na sporedu 12. aprila.
Zvok je bogastvo, ki se mu ne moremo odreči. Zvočno okolje bogati prostor narave. Narava daje navdih umetnikom in priložnost vsem, ki ji znajo prisluhniti. Narava se z zvokom sporazumeva. Ne samo ptice, ki znajo to najbolje, tudi ribe in vsa živa bitja, ki živijo v vodi, v potočkih v rekah, v morju. Kaj pa rastline, so te občutljive na zvok? So znanstveni in tudi umetniki, ki to verjamejo. Verjeti je treba, zaupati naravi. Narava ni le paša za oči, je tudi paša za uho. Znamenita je fotografija, na kateri vidimo slavnega skladatelja, ki je prislonil dlan k ušesu, da bi prisluhnil kaj dogaja v zvočnem okolju. To je bil Igor Stravinski; nema fotografija pa nam daje misliti, če je skladatelj morda prisluhnil kakšnemu inštrumentu, ali naravnemu zvoku, ali pa ga je zmotil neopredeljen zvok, šum, ropot? Hrup je okrog nas; tišina se izgublja, lepih zvokov je vse manj. Mar gre za izgubljeno bitko? V oddaji ?Čas, prostor in glasba? z drugim podnaslovom ?Izgubljena bitka? smo predvajali: Adagio za godala in orgle v g-molu Tomasa Albinonija ? igral je Komorni orkester Jean-François Pailllard; Andante iz Koncerta za klavir in orkester št. 21 v C-duru, Köchel 467 Wolfganga Amadeusa Mozarta ? pri klavirju je bil Alfred Brendel, orkestru Akademije St. Martin in the Fields je dirigiral Neville Marriner; Romanco za violino in orkester v F-duru, opus 50 Ludwiga van Beethovna ? solist je bil Thomas Zehetmair, pod njegovim vodstvom je igrala Nemška komorna filharmonija; Largo iz Simfonije št. 9 v e-molu, opus 95 ? ?Iz novega sveta? Antonina Dvořaka ? Dunajske filharmonije je vodil Lorin Maazel; četrti stavek iz Simfonije št. 5 v cis-molu Adagietto Gustava Mahlerja ? Berlinske filharmonike je vodil Bernard Haitink. Oddajo ?Čas, prostor in glasba? s podnaslovom ?Hrup okrog nas, tišina se izgublja ? Izgubljena bitka? je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Peter Velikonja, bral je Ivan Lotrič.
Čebela ima pri Slovencih od nekdaj posebno mesto. Z delavnostjo, marljivostjo in pridnostjo namreč predstavlja pomembno nacionalno identifikacijsko točko. Prav zato pa jo lahko, ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Nekoč prisotna predvsem na podeželju in urbanih obrobjih, pa se je v 21. stoletju, po zgledih iz tujine, tudi pri nas preselila v mesta, v obliki t. i. urbanega čebelarjenja. Tako so čebele nedavno našle pot tudi na strešno teraso Radia Slovenija in si v panjih z nazivi treh nacionalnih radijskih programov – Prvi, Val 202 in Ars – našle svoj novi urbani domicil. Ta pa je tudi povod za tokratni Arsov forum, ki v širokem kotu razmišlja o fenomenu čebele in človeka v njunem kompleksnem kohabitatu. Sogovorniki – Gorazd Trušnovec, Društvo urbani čebelar, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana in Ana Porok, Muzej in galerije Ljubljana – Plečnikova hiša. Avtor oddaje Klemen Markovčič. Oddaja je bila prvič predvajana 31.5.2017.
Čeprav zagotavljanje dostopnosti do kulturne dediščine sodi med glavne cilje nacionalne in evropske kulturne politike, na področju filmske dediščine s to nalogo zaostajamo. Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov , ki jih s filmskih trakov redno prikazuje v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Toda ker filmski negativi in kopije v teku časa in rabe neizbežno propadajo, jih moramo – da jih bomo ohranili za prihodnje rodove –, hraniti v primernih razmerah in jih obnavljati. Filmske trakove starejšega datuma je mogoče s posebnimi skenerji digitalizirati in s tem zaustaviti proces njihovega propadanja. Na RTV Slovenija, kjer hranimo največji filmski, avdio in video arhiv v Republiki Sloveniji, smo se digitalizacije gradiva že lotili. Če pa želimo filme in avdiovizualna dela predvajati v takšni vizualni in zvočni podobi kot na dan premiere, jih moramo restavrirati. O tem v oddaji Arsov forum z gosti iz Slovenskega filmskega arhiva, Slovenske kinoteke, Slovenskega filmskega centra in Ministrstva za kulturo. (Ponovitev oddaje, ki je bila prvič na sporedu 22.3.2017).
Slovenci z gledališkimi gostovanji v tujini dokazujemo, da imamo izredno bogato kulturo, saj samo na področju gledališča lahko ponudimo izjemno raznolikost – od velikih spektaklov do intimnih monodram. Naše predstave so na tujih festival dobro sprejete in gledališča vsako leto prejmejo več deset povabil za gostovanja. Kje smo v primerjavi z gledališči iz tujine, kako naše gledališče vidijo in razumejo tujci, kako predstaviti našo gledališko produkcijo tujim selektorjem festivalov in uspeti, kako je s pomočjo Ministrstva za kulturo in s širšo državno podporo kulturnim izmenjavam in sodelovanju v praksi – to so le nekatera vprašanja, ki jih je Alen Jelen zastavil gostom v studiu. V oddaji so sodelovali Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, Igor Samobor, ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Marko Jenšterle, publicist in poznavalec latinskoameriških gledaliških festivalov. (Ponovitev oddaje.)
Razmišljanje o nakupu umetniškega dela pred nas postavlja številna vprašanja in ta niso povezana zgolj z vrednostjo in pomenom naložbe ali kako bomo z njim razveselili najdražje, temveč naj bi bila tudi z manj prijetnimi stvarmi: ali je delo res original in je verodostojno ali pa je morda ponaredek? O tem, kako prepoznati ponaredek, kako ukrepati in še na številna vprašanja znova v pogovoru z višjo kriminalistično inšpektorico v upravi kriminalistične policije Uršulo Belaj, kustosom in sodnim izvedencem Aleksandrom Bassinom, muzejskim svetnikom in sodnim izvedencem Ferdinandom Šerbeljem ter lastnikom galerije Hest Emilom Šarkanjem.
V zadnjih letih je tudi umetnost in z njo literatura postala vpeta v proces, ki ga zaznamujeta nemška beseda Eventisierung ali njena angleška ustreznica Eventisation, po slovensko pa bi ga lahko poimenovali podogodkovljenje – nekateri ga slovenijo preprosto kot eventizacijo. Pojem prihaja iz trženja, v katerem je označeval posebne prireditve, ki so, da bi izdelkom ali znamkam dale emocionalno vsebino, privzele značaj dogodka – posebej ustvarjene priložnosti, ki ima individualni značaj, posamezniku pa obljublja užitek in zabavo. Eventizacija, ki jo lahko spremljamo na vedno več področjih družbenega življenja, celo v politiki, v naša življenja prinaša zakonitosti zabave. Dogodki – najrazličnejši, številni, po mnenju marsikoga celo preštevilni – so tako postali eden osnovnih legitimacijskih modelov sodobne literature. Pa ne le v razmerju do bralcev, ampak tudi v razmerju do njenih financerjev. Več o naravi literarnih dogodkov, njihovih učinkih, smiselnosti ali nesmiselnosti pri nas so ponovno v pogovoru s Tino Kozin razmišljali: dr. Andrej Blatnik, Rok Dežman in Renata Zamida.
Migracije, begunci, vojne, revščina, ekonomska kriza, kratenje človekovih pravic – to so le nekatere izmed stvari, ki jih reflektira angažirana sodobna vizualna umetnost. O tem, da je trend angažirane umetnosti – ki izhaja iz lastne zavesti o tu in zdaj – še vedno vztrajen, pričajo ne nazadnje tudi pomembne svetovne razstave: nacionalni paviljoni na Beneškem bienalu in Documenta 14. Na številna vprašanja, ki se porajajo ob pojmu angažirane umetnosti – od pritiskov umetniškega sistema na kuratorje in umetnike, možnosti prestopanja navidezne meje prepričevanja že prepričanih do eksotizacije Drugega v prid graditve lastnega kulturnega kapitala – v oddaji Arsov forum odgovarjajo: doktorica filozofije, teoretičarka in umetnica Marina Gržinić, doktor umetnostne zgodovine in kustos v Moderni galeriji Marko Jenko ter umetnica Vesna Bukovec. FOTO: Vesna Bukovec, Ne v mojem imenu, postavitev na TAM-TAMovi Ulični galeriji, 2016. Foto: Urška Boljkovac
Ali je razlika med akademskim in ljubiteljskim slikanjem oziroma kiparjenjem res tako velika in zakaj ljudje v prostem času pogosto sežemo po čopiču in glini? Medtem ko nekateri želijo izraziti svojo ustvarjalnost, drugi potrebujejo sprostitev. O tem v Arsovem forumu razmišljajo akademsko izobraženi likovni umetniki, ki imajo mentorske izkušnje, svoje mnenje pa sta povedala tudi dva ljubiteljska ustvarjalca. Oddaja je nastala na podlagi pogovora, ki je potekal v letošnjem Tednu ljubiteljske kulture.
Neveljaven email naslov