Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Wu¨rttemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Vir fotografije:
Po skoraj 500 letih od Trubarjevih tržaških pridig slovenskim vernikom so letos v Trstu prvič pripravili luteransko bogoslužje v slovenščini
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Württemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Wu¨rttemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Vir fotografije:
Po skoraj 500 letih od Trubarjevih tržaških pridig slovenskim vernikom so letos v Trstu prvič pripravili luteransko bogoslužje v slovenščini
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Württemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kultura je do osamosvojitve imela ključno vlogo pri formiranju Slovencev kot nacije. Še več, Slovenci smo se skozi zgodovino zadnjih stoletji identificirali prav s slovenskim jezikom in s slovensko kulturo ter njenim družbenim pomenom. Kako kulturo dojemamo danes, kakšen je njen položaj in kako Nacionalni svet za kulturo skrbi za dialog med kulturno in politično sfero, pa v tej oddaji z gosti: dr. Barbaro Jaki, prof. Miranom Zupaničem in Mitjo Čandrom. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Kultura je do osamosvojitve imela ključno vlogo pri formiranju Slovencev kot nacije. Še več, Slovenci smo se skozi zgodovino zadnjih stoletji identificirali prav s slovenskim jezikom in s slovensko kulturo ter njenim družbenim pomenom. Kako kulturo dojemamo danes, kakšen je njen položaj in kako Nacionalni svet za kulturo skrbi za dialog med kulturno in politično sfero, pa v tej oddaji z gosti: dr. Barbaro Jaki, prof. Miranom Zupaničem in Mitjo Čandrom. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Gostje: Nina Zdravič Polič, vodja Službe za komuniciranje v Slovenskem etnografskem muzeju, Miro Kline, docent na Fakulteti za družbene vede, Lili Šturm, višja kustodinja iz Mednarodnega grafičnega centra
Primož Trubar se vrne iz izgnanstva in pred 450. leti na Kranjskem napiše Cerkovno ordningo. Gre za prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki je namenjena zgolj intelektualnemu bralcu, velja pa tudi za prvo pravno besedilo v slovenščini in prvi cerkveni red protestantov v avstrijskih dednih deželah. Ordninga je bila kmalu po izidu skoraj v celoti uničena, do lanskega leta je edini znani izvod hranila Vatikanska apostolska knjižnica. Pred Dnevom reformacije pa je javnost izvedela, da so v Nemčiji našli še en izvod, ki je tudi bolje ohranjen. Zakaj je bil Trubar tako motiviran, da se vrne in jo napiše, kljub temu, da je že bil v letih in so bile zanj razmere na Kranjskem družbenopolitično nepredvidljive? Zakaj so Trubarjev Cerkveni red kmalu po izidu prepovedali in skoraj v celoti uničili? Kako so preverjali avtentičnost izvoda, ki so ga lani odkrili v Nemčiji? O vsem tem z dr. Kozmo Ahačičem, vodjo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu Frana Ramovša, ki je preverjal avtentičnost odkritega izvoda in dr. Jonatanom Vinklerjem, urednikom Trubarjevih Zbranih del. Pogovor smo posneli v terenskem studiu programa Ars na Trubarjevi domačiji na Rašici na predvečer dneva Primoža Trubarja. V oddaji boste slišali tudi odlomke iz Cerkovne ordninge. V izvornem jeziku jih je interpretiral Brane Grubar, v prevodu pa Igor Velše.
Zdi se, da naslovno temo poznamo, saj povečini razumemo, da je ustvarjeno, zapakirano in ponujeno, tudi če je storitev, potrebno plačati, in da so tisti, ki do tega hočejo brez plačila, kradljivci. V digitalnem svetu - pirati, kot jih, in se umenujejo sami. Preverjamo obstoječe razumevanje pravic ustvarjalcev, ki jih ščiti tradicionalno avtorsko pravo in trend njegovega spreminjanja v krasnem novem digitalnem svetu. Gostje: Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino; Klemen Podobnik, Pravna fakulteta, UL; Rok Koren, pravni svetovalec BSA za Slovenijo, povezuje Goran Tenze. FOTO: United Nations-Unitar
Festival Druga godba praznuje. Ta glasbeni festival, ki pri nas ni le okno v svet raznolikih godb sveta, temveč tudi festival kulturnega dialoga, živi z bogato tradicijo. In v tokratni oddaji smo v živo z gosti iz studia III. programa ob 30-letnici festivala pretresli njegovo zgodovino ter njegov pomen, hkrati pa predstavili glasbenike, ki se bodo letos predstavili na festivalu.
Dandanes so otroci že zelo zgodaj obkroženi s filmom in drugimi avdiovizualnimi mediji. Kako torej, da v šolah ni predmeta, ki bi jih strokovno uvajal v govorico filma in novih oblik sporočanja? Kakšne pobude obstajajo na tem področju? In kakšne so ureditve v tujini? To so vprašanja, na katera poskušamo odgovoriti v tokratnem Arsovem forumu. Gostje v oddaji so vodja programa za otroke in mlade Kinobalon Petra Slatinšek, direktorica Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo RS Ženja Leiler, filmski zgodovinar Ian Christie, predsednica Evropskega združenja za otroški film Celine Ravenel in izvršni direktor belgijske distribucijske hiše, specializirane na otroški in mladinski film Felix Vanginderhuysen.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Nekaj dni po 9. maju, po dnevu Evrope bodo v oddaji Arsov forum o Evropi včeraj, danes in jutri razmišljali sociologinja dr. Ksenija Vidmar Horvat, politolog dr. Milan Brglez, ekonomist dr. Vlado Dimovski in pravnik dr. Grega Strban. Z njimi se bo pogovarjal Marko Golja.
46. mednarodno pisateljsko srečanje PEN, ki se danes začenja na Bledu, bo namenjeno premisleku o prvi svetovni vojni, njenem odmevu v literaturi ter njenim političnim, družbenim in kulturnim posledicam. V Arsovem forumu o tem razmišljajo Marjan Strojan, Tone Peršak, dr. Edvard Kovač, dr. Barbara SImoniti in dr. Lidija Dimkovska, oddajo vodi Vlado Motnikar.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Novomeško gledališče Anton Podbevšek teater je zagotovo unikum v slovenski gledališki krajini. Stopa v osmo sezono delovanja in je pred kratkim uprizorilo svojo 35. predstavo z naslovom Marina Abramovič ali kako sem izgubil pot do Antigone. Ob tem se je pokazala priložnost, da našo pozornost posvetimo notranjemu in zunanjemu delovanju tega gledališča, njegovim estetskim in idejnim posebnostim, načinu delovanja in vpetosti v slovenski gledališki prostor. O tem smo se pogovarjali z direktorjem in umetniškim vodjem Matjažem Bergerjem in s teatrologinja dr. Barbaro Orel, uvodne besede pa je prispeval novomeški župan Alojzij Muhič.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Pogovor z dr. Bojano Rogelj Škafar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja, ki je nosilec projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, mag. Katjo Sudec, programsko in organizacijsko vodjo projektov SOdelujem in AKTIV in idejno vodjo Iniciative SOdelujem, in Tomažem Wraberjem, predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja je tokrat v znamenju letošnje 100-te obletnice začetka 1.svetovne vojne, ali, kot so jo v nekaterih državah udeleženkah že v desetletju po njej začeli imenovati, VELIKE VOJNE. Že različno izhodiščno poimenovanje napeljuje k različnosti spomina, točneje, spominov na to prvo totalno vojno v zgodovini moderne Evrope in dela sveta. In, predvsem o različnih zgodbah, torej zgodovinskih pristopih oz. razlagah o, po mišljenju nemalo ljudi, tem prelomnem surovem vstopu v 20. stoletje, desetletje in pol po koledarskem začetku,bosta razmišljala gosta. To sta znanstvena svetnica in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC-SAZU, dr. zgodovinskih ved Petra Svoljšak in ddr. zgodovine ter slavistike Igor Grdina, znanstveni svetnik z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC-SAZU. Oba sta tudi univerzitetna učitelja - v Ljubljani in v Novi Gorici. Pogovor povezuje Goran Tenze.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov