Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču. Vir fotografije: Pixabay
Knjigotrštvo postaja vse bolj tvegana dejavnost
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču. Vir fotografije: Pixabay
Knjigotrštvo postaja vse bolj tvegana dejavnost
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
V oddaji Arsov forum bomo spregovorili o tem kakšno je delovanje Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov danes, kakšne naloge opravlja in kakšna je njena vloga v slovenskem kulturnem prostoru ter posebej na področju likovne umetnosti. O tem bodo spregovorili predsednik ZDSLU Aleš Sedmak, kustosinja in vodja odnosov z javnostmi Olga Butinar Čeh, predsednik umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Ljubljana Miran Kreš, predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana Polona Demšar, bivši predsednik umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Celje Simon Macuh, in predsednica Društva likovnih umetnikov Maribor Irena Gajser. Z njimi se bo pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Založba Nova revija je na predlog davčne uprave v stečajnem postopku. Čeprav gre za enega izmed gradnikov našega kulturnega in družbenopolitičnega življenja, ta novica ni udarila kot strela z jasnega, ampak se je pripravljala že nekaj let. Zakaj je širša intelektualna elita dvignila roke od Nove revije? Kdaj se je začel njen zaton? Ali gre za klasičen primer podjetja, ki ni znalo preiti iz obdobja močne državne podpore v čas zaostrenih gospodarskih razmer? Ali pa so se v ozadju dogajale hude poslovne nepravilnosti? Zakaj se torej zdi, da se je slovenska družba sprijaznila s stečajem Nove revije, ali pa se bo mogoče celo njena pot nadaljevala v drugačni obliki? Smo se pogovarjali z zadnjim glavnim urednikom Nove revije Branetom Senegačnikom, vodjem raziskovalnih dejavnosti Inštituta Nove revije Deanom Komelom in dolgoletnim članom uredniškega odbora Nove revije Dragom Bajtom.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Z letom 2014 se je začelo novo programsko obdobje izvajanja programov EU; eden izmed njih je tudi program Ustvarjalna Evropa, ki je v enoten program združil prej ločena programa Kultura in MEDIA. Namenjen je kulturnim in ustvarjalnim organizacijam, ki bodo v obdobju 2014-2020 razvijale evropske projekte in s tem na mednarodni ravni prispevale k varovanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter h krepitvi konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. O programu, prednostih in morebitnih težavah, ki lahko spremljajo prijavljanje na tovrstne razpise, bodo v oddaji spregovorili predstavnici Centra EU za Slovenijo: Mateja Lazar in Simona Briški ter Matjaž Farič, umetniški vodja zavoda Flota, in režiser Žiga Virc iz Studia Virc d.o.o. Z njimi se bo pogovarjala Tina Kozin.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kako bo videti spomenik žrtvam vseh vojn, ki so stal ob severni strani Kongresnega trga v Ljubljani, je znano. Dva, v temelju povezana stebra naroda bosta v svoji abstraktni obliki metafora in aluzija enotnosti v dvojnosti. Kako pa je nastajala ideja tega spomenika in tudi drugih nagrajenih rešitev, kaj vse je vodilo arhitekte pri iskanju najprimernejših rešitev, kako zahtevno delo je imela komisija in kakšno spremembo bo ta del Ljubljane doživel z umestitvijo novega spomenika, o vsem tem bomo spregovorili v tokratnem Arsovem forumu. Gostje oddaje bodo predsednik komisije Aleksander Ostan in arhitekti, katerih projekti so prejeli prve tri nagrade za načrt spomenika Rok Žnidaršič, Boris Vranič in Dare Vasiljevič.
Neveljaven email naslov