Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Oddajo vodi Špela Kožar.
Foto: BoBo.
Gradbeno dovoljenje ali status quo?
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Oddajo vodi Špela Kožar.
Foto: BoBo.
Gradbeno dovoljenje ali status quo?
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.
Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej? (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)
Slovenska arhitektura in oblikovanje sta te dni na ogled v eni najprestižnejših umetniških ustanov na svetu, v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Razstavo z naslovom K betonski utopiji ? Arhitektura v Jugoslaviji, 1948?1980 so pripravljali kar tri leta. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saša Mächtiga in drugih. Slovenska dela na razstavi je pomagala izbrati tričlanska delovna skupina iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Arsov forum smo zato povabili direktorja Matevža Čelika. Svoje vtise o razstavi nam bo zaupal tudi priznani arhitekt Boštjan Vuga, o povojni arhitekturi nasploh pa bo govoril umetnostni zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenske arhitekture dr. Peter Krečič.
Septembra leta 1985 je bilo v razstavnih zbirkah Narodnega muzeja vlomljeno v dve vitrini, iz katerih je izginilo 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, med katerimi je bilo tudi bronasto bodalo z Iga. Bodalo je nato potrebovalo kar 33 let, da se je vrnilo v Slovenijo. Kdo bi lahko bil naročnik kraje? Kako deluje trg ukradenih muzejskih eksponatov in umetnin? Kako se vračajo ti predmeti iz drugih držav? Kako je poskrbljeno za varnost v naših muzejih? Gostje bodo: višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi mag. Uršula Belaj, direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik in kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.
Ko so se konec prejšnjega meseca v Velenju pojavili plakati s svastiko in neprikrito rasistično vsebino, so se v slovenskem javnem prostoru odprle debate o novem prebujanju fašizma. Pa seveda ne gre samo za Slovenijo. Ne gre namreč prezreti, da se povsod na svetovnem severu, od San Francisca do Vladivostoka, že leta krepijo družbeno-politične sile, ki se sami svastiki in drugim fašističnim simbolom morda še ogibljejo, ki pa z govorico, ki jo uporabljajo na spletu pa tudi drugod v javnem prostoru, ter političnimi programi, s katerimi se podajajo na volitve, številne zgodovinarje, sociologe, politologe pa tudi povsem navadne državljanke in državljane vendarle spominjajo na zgodovinski fašizem. Kako utemeljene pravzaprav so te primerjave? Koliko podobnosti je med strankami, ki so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja prevzele oblast v dobršnem delu evropskih držav, in današnjo skrajno desnico? Imamo res opravka z novim prebujanjem fašizma ? ali pač z nečim drugim? Predvsem pa ? zakaj ta nova politika, naj jo imenujemo tako ali drugače, danes sploh uspeva? Koga vse nagovarja in zakaj številni temu nagovoru tudi prisluhnejo? Zakaj se, navsezadnje, zdi, da ta hip ne levica ne liberalna sredina ne tradicionalna desnica nimajo pravega odgovora na nastop te nove politične sile, če jo lahko tako imenujemo? ? To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnem Arsovem forumu. Naši gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, sociolog dr. Gorazd Kovačič in zgodovinar dr. Dušan Nećak. (Ponovitev oddaje.)
Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi način mišljenja. Kako se spreminja način razmišljanja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali se z neknjižnimi viri spreminja tudi znanje samo? Ali knjigo lahko izpodrinejo elektronski mediji?
Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani. Izsledke študije so predstavili na posvetu v okviru Festivala dokumentarnega filma (na fotografiji, avtor Iztok Dimc).
Potem ko so pred dvema letoma v Cannesu predstavili filmska dela v navidezni resničnosti, se filmski sektor vse intenzivneje spogleduje z najnovejšimi tehnologijami navidezne resničnosti. Navidezni resničnosti je bil posvečen tudi poseben program na lanskem beneškem in na letošnjem tržaškem filmskem festivalu, pred dnevi pa še bila tehnologija pozornosti deležna še na izolskem Kino Otoku. V Izoli so ji namenili prodorno razpravo razvijalcev govorice in tehnologije navidezne resničnosti. O filmičnih potencialih tehnologije, ki postaja bolj dostopna, pa tudi o razliki med navidezno in razširjeno resničnostjo, bo tekla beseda v tokratnem Arsovem forumu. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih! V morebitno prihodnost bomo pokukali z dramaturgom in režiserjem Brunom Margetićem, s Saro Božanić z Inštituta za transmedijsko oblikovanje, z AR/VR producentom Sebastianom Požlepom iz produkcijske hiše Art Rebel 9 ter s profesorjem z novogoriške univerze Petrom Purgom. Vabljeni k vstopu v navidezno resničnost na radijskih valovih!
V oddaji smo govorili o spolno občutljivi rabi jezika. Temo so sprožile polemike ob sklepu, ki ga je sprejel Senat Filozofske fakultete v Ljubljani, da se v internih pravilnikih v naslednjih treh letih za kateri koli spol uporablja ženski slovnični spol. Odločitev je v javnosti naletela na burne odzive, v Arsovem forumu pa bi se radi vrnili k argumentom in razširili problematiko.
Zvišanje proračuna za kulturo in prenova kulturnega modela, ki čaka že najmanj desetletje, sta osrednja izziva kulturne politike. A ob njiju je še kup drugih odprtih vprašanj, zato bo vse skupaj zahtevalo sodelovanje večine poslank in poslancev, ki jih bomo v nedeljo izbirali na volitvah. Kaj čaka politiko v kulturi po volitvah, je vprašanje za Uršulo Cetinski in Mirana Zupaniča, torej za sedanjo predsednico in nekdanjega predsednika Nacionalnega sveta za kulturo.
Oddaja bo nudila pogled na študentsko gibanje v letih od 1968 do 1974 skozi prizmo osebne izkušnje. Spomnili se bomo nekaterih konkretnih dogodkov ter njihovih razsežnosti in pomena, kakor sta jih doživljala ena od akterjev študentskega gibanja dr. Frane Adam in Vinko Zalar z njima se bo pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.
Slovenija ima neverjetno bogato dediščino na polju čebel in čebelarjenja. Slovenci pa so s čebelo spletli neobičajno ljubeč, malone počlovečen odnos. Postala je sinonim za delavnost in pridnost, ki ju je Slovenec vedno čislal in ju, tako v zgodovini kot danes, postavil za eni od svojih temeljnih značajskih potez. Sicer pa imajo čebele pozitivne učinke na celoten ekosistem, predvsem pa so nadvse pomembne za biotsko raznovrstnost, ključno za razvoj človekovega naravnega okolja in s tem človeka samega na tem planetu. Zato je pobuda Čebelarske zveze in Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov za razglasitev svetovnega dneva čebel pravzaprav nadvse plemenita poteza, hkrati pa nujna za ozaveščanje in širše razumevanje pomena čebele na svetovni ravni. Ni naključje, da je prav mesec maj, mesec najbujnejšega razvoja čebel v letu na severni polobli in 20. maj kot rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarjenja, čas, ko bomo vsi na svetu od letos dalje vsaj en dan v letu postavili čebelo v središče. Tokratni Arsov forum v svoje osišče zato postavlja čebelo in čebelarjenje z domačega in mednarodnega zornega kota, ter razpira razmisleke o izobraževanju na polju čebel in novih, predvsem urbanih pristopih k čebelarjenju in čebeli v mestih. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O čebeli pa razmišljajo ? Tanja Strniša, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije, Janko Božič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana.
Teden ljubiteljske kulture, ki bo ob letošnjem letu evropske kulturne dediščine v znamenju folklorne dejavnosti, že petič po vrsti prinaša predstave, koncerte, razstave, okrogle mize in pogovore po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Ob tej priliki bomo z gosti iz Ljubljane, Trsta in Celovca spregovorili o pomenu ljubiteljske kulture za osebnostno rast posameznika in za krepitev narodove zavesti o snovni in nesnovni kulturni dediščini.
Ob prazniku dela smo se posvetili posebni obliki zaposlitve v kulturi. O statusu samozaposlenega v kulturi bomo z vidika prekarnosti ter negotove ekonomske in zdravstvene varnosti samozaposlenih govorili z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, psihologinjo in soustanoviteljico kreativnega centra Poligon Evo Matjaž, strokovnim sodelavcem društva Asociacija Tadejem Meserkom in predsednikom sindikata Prekarcev Markom Funklom.
Edward Snowden in Chelsea Manning sta verjetno najbolj znana žvižgača na svetu. Toda kaj pomeni biti žvižgač v Sloveniji, kdo so slovenski žvižgači, kako opozarjajo na napake v svojem delovnem okolju, kakšen je njihov položaj oziroma usoda in kaj bi lahko naredila država, da bi jih zaščitila, to je le nekaj vprašanj, na katera so odgovorili avtorica knjige Žvižgači, mediji in korupcija dr. Alma Sedlar, žvižgalka Marjana Mrak ter zdravnik dr. Erik Brecelj – v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Slovenski PEN letos že 50. organizira mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu. Skozi desetletja so imela ta srečanja pomembno vlogo v delovanju svetovnega Pena, najprej kot eno redkih shajališč pisateljev z Vzhoda in Zahoda, v zadnjih desetletjih med drugim z intenzivnim delovanjem mirovnega odbora. O petih desetletjih blejskih srečanj, pa tudi o njihovi sedanji vlogi, bodo v oddaji Arsov forum govorili predsednica Slovenskega Pena Ifigenija Simonović, eden izmed njenih predhodnikov Veno Taufer in generalni sekretar Odbora za mir pri Mednarodnem Penu dr. Edvard Kovač.
Z vsakim dnem so volitve bližje in zato bo tema oddaje Arsov forum kultura v programih slovenskih političnih strank. V oddaji so sodelovali Samo Bevk (predsednik Sveta socialnih demokratov za kulturo), dr. Dragan Matić (vodja odbora za kulturo Stranke modernega centra), poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, v imenu Desusa minister za kulturo mag. Anton Peršak, nato dr. Vasko Simoniti (predsednik Odbora za kulturo pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke), pa Tomaž Simetinger, ki je pri Listi Marjana Šarca zadolžen za področje kulture, in poslanka Levice Violeta Tomič.
Sodobna umetnost je umetnost, ki nastaja sedaj, išče nove izrazne poti in na novo opredeljuje vlogo umetnosti. Ustvarjalci sodobne umetnosti vpeljujejo nove načine izražanja, raziskujejo nove medije in odkrivajo nove stile, ki so odraz današnje družbe. Zato se definicija kaj je sodobna umetnost s časom neprestano spreminja. Kar je sodobno danes, jutri ne bo več. Na splošno velja, da je bila Moderna umetnost s postmodernizmom sodobna še v 80. letih dvajsetega stoletja, ko se je začel uveljavljati izraz sodobna umetnost, da bi dokončno označil prelom z načeli modernizma. Kakšna je danes sodobna umetnost, po čem je prepoznavna in kako jo lahko razumemo so vprašanja na katera bo skušala odgovoriti tokratna oddaja Arsov forum.
21. stoletje je najbolj vizualno, kar ga pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine namreč predstavljajo prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike, se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na telefonih in tablicah, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon za širjenje splošne izobrazbe in opismenjevanja na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. Tokratni Arsov forum torej v širokem kotu in v povečavi v svoje žarišče postavlja filmsko vzgojo in nadaljuje tematski niz oddaj na Arsu o kulturno-umetnostni vzgoji. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O filmski vzgoji pa razmišljajo ? Petra Slatinšek, Kino Dvor, Andrej Šprah, Slovenska Kinoteka in Petra Gajžler, Art kino mreža Slovenije.
Marius von Mayenburg je dramo Mučenik napisal kot odziv na aktualne razprave o islamu. Njegova drama, ki so jo uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je bila izhodišče pogovora o vzgoji, provokacijah mladostnikov doma in v šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega. Gostje okrogle mize so bili: režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji. Pogovor je potekal v celjskem Muzeju novejše zgodovine, vodila pa ga je mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje.
Neveljaven email naslov