Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
641 epizod
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Muzejski delavci in strokovnjaki se v zadnjem obdobju spopadajo s številnimi izzivi in pritiski. Poleg krčenja javne finančne podpore tudi z iskanjem novih oblik financiranja. Prav tako si prizadevajo za pravilno rast storitev za prosti čas ter zahtevajo vse bolj učinkovito odzivanje na potrebe multikulturne družbe. Pri obravnavanju nastanka in razvoja velja dejstvo, da so muzeji proizvod in fenomen evropske kulture. Kaj so poleg omenjenega še poglavitne naloge teh kulturnih institucij? Krepitev kulturne identitete skupnosti kot tudi posameznika? Vzpostavljanje vezi med preteklostjo in sedanjostjo? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali predsednica ICOM Slovenija in direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije doktorica Kaja Širok, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor ter predsednica skupnosti muzejev Slovenije doktorica Aleksandra Berberih Slana ter umetnica, urednica in publicistka Alenka Priman. Z njimi se je pogovarjal Marko Rozman.
V tokratnem Arsovem forumu se pogovarjamo o razvoju scenaristike v zadnjih letih pri nas, o tem, kaj se je glede scenarijev slovenskih filmov in televizijske produkcije spremenilo ali izboljšalo, pa o tem, kaj bi se še dalo postoriti. Gostje v oddaji so izredni profesor mag. Miroslav Mandić, predstojnik oddelka za scenaristiko na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, sicer tudi režiser in scenarist, Barbara Zemljič, režiserka, scenaristka, tudi asistentka na oddelku za scenaristiko na ljubljanski akademiji, Matevž Luzar, prav tako režiser in scenarist, poleg tega pa organizator scenaristične delavnice Scenarnica, ki zdaj poteka že drugo leto pod okriljem Društva slovenskih režiserjev in Slovenskega filmskega centra. Matevž Luzar pa je tudi predsednik sekcije scenaristov, ki za zdaj deluje še pod okriljem Društva slovenskih režiserjev. Priznanim filmskim ustvarjalcem se je v oddaji pridružila še študentka druge stopnje študija scenaristike na AGRFT Iza Strehar. Pogovor vodi Tesa Drev.
Čebela ima pri Slovencih od nekdaj posebno mesto. Z delavnostjo, marljivostjo in pridnostjo namreč predstavlja pomembno nacionalno identifikacijsko točko. Prav zato pa jo lahko, ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Nekoč prisotna predvsem na podeželju in urbanih obrobjih, pa se je v 21. stoletju, po zgledih iz tujine, tudi pri nas preselila v mesta, v obliki t. i. urbanega čebelarjenja. Tako so čebele nedavno našle pot tudi na strešno teraso Radia Slovenija in si v panjih z nazivi treh nacionalnih radijskih programov – Prvi, Val 202 in Ars – našle svoj novi urbani domicil. Ta pa je tudi povod za tokratni Arsov forum, ki v širokem kotu razmišlja o fenomenu čebele in človeka v njunem kompleksnem kohabitatu. Sogovorniki – Gorazd Trušnovec, Društvo urbani čebelar, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana in Ana Porok, Muzej in galerije Ljubljana – Plečnikova hiša. Avtor oddaje Klemen Markovčič.
Sledenje diskurzom o sodobni umetnosti razkriva probleme in krizo kritike sodobne vizualne umetnosti, ki vse bolj izginja iz splošnih medijskih občil. Ali to dejansko drži in kakšno je stanje kritike sodobne vizualne umetnosti, v tokratni oddaji.
Likovni umetniki v Sloveniji se srečujejo z odsotnostjo umetnostnega trga in neizplačevanjem razstavnin. Zaradi neurejenega področja le redki lahko preživijo kot umetniki, tudi večina najuspešnejših mora denar služiti z vzporedno dejavnostjo. To močno občutijo mladi, ki se vključujejo v sistem umetniškega delovanja. V oddaji smo o konkretnih in širših problemih tega področja spregovorili z Jadranko Plut, predsednico društva Asociacija, umetnostno zgodovinarko dr. Beti Žerovc ter umetniki mlajše generacije Tjašo Pogačar, Klemnom Ilovarjem in Ano Čigon.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kdo je pri nas na COBISS in ARRS (javna agencija za raziskovanje) dosegel “standard” editiranja e- knjig, predvsem pa dostopnosti in nemilosti trga in države prepuščene humanistične in družboslovne literature? Od leta 2009 to na Pedagoškem inštitutu v LJ z brezplačnimi e-edicijami počneta dvojec, prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor inštituta, in izr. prof. dr. Jonatan Vinkler (“stari protestant”, kot se je v pogovoru izrazil Žagar v pogovoru). Gosta spregovorita o izzivih izdajanja e-knjig, posebej o Trubarjevih Zbranih delih (pri njih od izzida 6. dela l.2011 do projekta s finančno podporo JAK do l.2018 cca. 7000 eur letno), o njihovih 4 zbirkah, nenazadnje pa o razliki med branjem strokovne in leposlovne literaturo na tiskani in ekranski platformi.
Vse od leta 2009 se pomlad začne tudi s Kulturnim bazarjem. Gre za tradicionalni dogodek, ki enkrat v letu v Cankarjev dom privabi strokovno pedagoško javnost, otroke, mladostnike in njihove starše na ogled slovenske kulturne in umetniške ponudbe. Z leti pa je Kulturni bazar prerasel svoj sejemski pregledni okvir in postal predvsem svojevrstna platforma in stičiščna točka na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za primer dobre prakse medresorskega povezovanja in sistemske urejenosti na vzgojno-izobraževalnem polju. Je pa čas na pragu desetletja vendarle tudi priložnost za kritični premislek, ovrednotenje prehojene poti, ter izkušenj organizatorjev, udeležencev in uporabnikov tega samosvojega bazarja. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O Kulturnem bazarju pa razmišljajo - Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut in Darja Štirn, Vrtec Vodmat
Javni spomeniki, postavitve in obeležja so del družbenega prostora, ki je dostopen vsem. Oblikovani in postavljeni so prvenstveno zaradi spominske ali druge simbolične funkcije. V oddaji Arsov forum bomo spregovorili o aktualnih vprašanjih, ki jih je spodbudila postavitev javnega spomenika pisatelju Borisu Pahorju. Dileme, ki se ob tem odpirajo se nanašajo na probleme strokovnega odločanja o postavitvah v javnem prostoru, izboru avtorjev za oblikovanje javnih del/spomenikov in obeležij, načrtovanja postavitve teh v prostoru in še druge. Vljudno vabljeni k poslušanju.
Kapelski pasijon s podnaslovom Komedija od Kristusoviga trplinja, katiro so nekidej na te veliki četrtek inu na te velikonočni pondelek v Kapli špilali je eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike v zadnjih letih. Besedilo je bilo do nedavna neznano; nastalo je ob koncu 18. stoletja, leta 1899 so rokopis odkrili v Železni Kapli, nato pa se je sled za njim izgubila do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Znanstvenokritična izdaja je izšla pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s celjsko Mohorjevo v zbirki Dela starejšega slovenskega slovstva (ta je podzbirka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev). Uredila sta jo dr. Erich Prunč in dr. Matija Ogrin. O Kapelskem pasijonu se je z dr. Matijo Ogrinom pogovarjala Staša Grahek. foto: naslovnica Kapelskega pasijona
V minulih desetih letih so domači filmski ustvarjalci posneli tri najuspešnejše slovenske filme vseh časov. Marko Naberšnik je zrežiral Petelinji zajtrk (2007), Miha Hočevar Gremo mi po svoje (2010), Luka Marčetič pa Pr’Hostar (ki je še na ogled v kinematografih). Kaj je skrivnost slovenske filmske uspešnice, kakšni filmi poletijo tako visoko, kakšna je razlika med predosamosvojitvenimi in poosamosvojitvenimi uspešnicami, to je le nekaj tem, o katerih bodo v Arsovem forumu razmišljali filmska publicistka Ana Jurc ter filmologa Marcel Štefančič, jr. in Zdenko Vrdlovec. Z njimi se bo pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Vlada je sprejela akt o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), za podpis pa pooblastila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Ob tem je bila sklenjena tudi pogodba o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ustanoviteljev, ter izbrana vršilka dolžnosti direktorice javnega zavoda, mag. Neno Dokuzov. O tem kakšne naloge čakajo zavod in kje bo odslej njegovo poslanstvo, z gosti: v.d. direktorico KSEVT-a Neno Dokuzov, državnim sekretarjem ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Alešem Cantaruttijem, svoje stališče pa sta podala tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Čeprav zagotavljanje dostopnosti do kulturne dediščine sodi med glavne cilje nacionalne in evropske kulturne politike, na področju filmske dediščine s to nalogo zaostajamo. Slovenski filmski arhiv hrani več tisoč filmov, ki jih s filmskih trakov redno prikazuje v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Toda ker filmski negativi in kopije v teku časa in rabe neizbežno propadajo, jih moramo – da jih bomo ohranili za prihodnje rodove –, hraniti v primernih razmerah in jih obnavljati. Filmske trakove starejšega datuma je mogoče s posebnimi skenerji digitalizirati in s tem zaustaviti proces njihovega propadanja. Na RTV Slovenija, kjer hranimo največji filmski, avdio in video arhiv v Republiki Sloveniji, smo se digitalizacije gradiva že lotili. Če pa želimo filme in avdiovizualna dela predvajati v takšni vizualni in zvočni podobi kot na dan premiere, jih moramo restavrirati. O tem v oddaji Arsov forum z gosti iz Slovenskega filmskega arhiva, Slovenske kinoteke, Slovenskega filmskega centra in Ministrstva za kulturo. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iz filma Prihodnost kina (Cinema Futures, 2016).
Pripovedovalski festival Pravljice danes – letos se bo njegov osrednji program odvijal med 13. in 17. marcem – obhaja častitljivih 20 let obstoja. Iz enodnevnega pravljičnega maratona se je z leti prelevil v večdnevni, osrednji tovrstni dogodek pri nas, v svoje občinstvo pa s širitvijo programa že davno pritegnil tudi odrasle poslušalce. Lahko rečemo, da je prav pripovedovalski festival Pravljice danes pripovedovanje pri nas vzpostavil kot umetniško zvrst. Po drugi strani pa opozarja tudi na to, kako lahko pripovedovanje bogati najrazličnejša področja našega življenja. O zgodovini festivala, o njegovem letošnjem programu, predvsem pa tudi o tem, kako je pripovedovanje zgodb določeno z vsakokratnim družbenim kontekstom in o tem, kaj in kako pripovedovati danes, bodo v oddaji spregovorile koordinatorke in ustvarjalke programa Anja Štefan, Irena Matko Lukan, Alenka Veler in Špela Frlic.
Medtem, ko je 15 % vseh prebivalcev Evropske unije invalidov, se v Sloveniji okvirna ocena deleža giblje okoli 13. odstotkov celotnega prebivalstva. Invalidi tako predstavljajo pomembno skupino, ki enakovredno prispeva k razvoju družbe, vendar njihove zmogljivosti še niso v celoti izkoriščene in to zaradi številnih ovir, na katere invalidi naletijo pri družbenem udejstvovanju. Vzemimo za primer področje kulture. Ali so slovenske kulturne ustanove dovolj dostopne za invalide? Je osebje usposobljeno za delo z obiskovalci s posebnimi potrebami? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali dr. Rajka Bračun Sova, samozaposlena pedagoginja v kulturi, raziskovalka na Urbanističnem inštitutu dr. Vlasta Vodeb, Tomaž Wraber - predsednik zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Matjaž Juhart, sekretar na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Z njimi se je pogovarjal Marko Rozman.
Arsov forum tokrat namenjamo nesmrtnosti, ki je fokus letošnjega festivala Literature sveta: Fabula 2017. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj; v studiu pa sta se ji pridružila dr. Alojz Ihan, avtor knjige Čas nesmrtnosti, in Manca G. Renko, programska vodja festivala Fabula.
V tokratni oddaji smo razprli nekatera razmerja med slovenskimi gledališči, ki imajo status javnega zavoda in Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije. Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti, neodvisno strokovno telo, ki deluje v okviru ministrstva, je ob koncu lanskega leta podala mnenje o delovanju slovenskih javnih gledališč v preteklem letu in smernice za letošnje leto. To je utečen postopek, ki Ministrstvu služi kot orientacija za razdelitev proračunskih sredstev. Ocene za preteklo leto kažejo na nižanje kakovostnih standardov nekaterih javnih gledaliških ustanov. Na to se je odzval Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ki je v pismu ministru zahteval zamenjavo članov komisije, saj naj bi bile ocene podane nestrokovno, na podlagi osebnih mnenj. O vzrokih in posledicah zapleta, krčevite bolečine, ki jo kaže omenjeno razmerje, ki pa morda kaže tudi na skrajni rob sistemske ureditve, položaja in kakovostne ravni slovenskega gledališča navzven in navznoter, so spregovorili Vesna Jurca Tadel, pristojna sodelavka za področje uprizoritvenih umetnosti na Ministrstvu za kulturo, Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjem slovenskih gledališč, Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana in Jaroslav Skrušny, prevajalec, literarni zgodovinar in nekdanji urednik na Televiziji Slovenija. Oddajo je pripravila in vodila Petra Tanko.
V oddaji Arsov forum ob izidu knjige Slovenska zgodovina z njenimi avtorji, tremi eminentnimi slovenskimi zgodovinarji – dr. Petrom Štihom, dr. Vaskom Simonitijem in dr. Petrom Vodopivcem –pretresamo vprašanja: v čem se slovenska zgodovina razlikuje od zgodovine Slovencev? Kako je koncept naroda določal zgodovinopisje? Kakšne so značilnosti sodobnega zgodovinopisja? Pogovor vodi Tina Kozin.
Prešernova nagrada je namenjena ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Letos sta nagrajena slikarka in grafičarka Metka Krašovec za izjemen in prepoznaven slikarski opus in Aleš Berger za življenjski prevajalski opus. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Letos so to klarinetist, multiinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz Arhitekture Krušec, pisateljica Mojca Kumerdej, stripar Tomaž Lavrič, skladateljica Nina Šenk in skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar. Oddajo namenjamo pogovorom z letošnjimi lavreati.
V Doživljajskem središču na Vrhniki je še do konca februarja 2017 na ogled doslej najstarejše, dobrih 5 tisočletij, prav na tem območju najdeno in ohranjeno leseno kolo z osjo na svetu. Gre za del celovitega načrta s katerim lokalne oblasti v sodelovanju z arheologi in drugimi znanstveniki ter domačini ustvarjajo novo podobo samega kraja, polnega dediščine. Doslej je bil ta kraj na obrobju ljubljanskega barja povečini znan po pisatelju Cankarju in mitu o Argonavtih. Toda arheoloških najdb o slednjem niso nikoli našli. Zato pa barje in sama Ljubljanica poleg kolesa hranita dediščino, ki v okviru kraja še ni bila ovrednotena. O tem načrtu in predvsem ovrednotenju dediščine kot razvojnem potencialu kraja, ki dejavno išče nove istovetnosti v tem okviru tokrat z akterji: - kustosinja za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana Irena Šinkovec (MGML), - podvodni arheolog doc. dr.Andrej Gaspari (UL-FF), - vodja naravoslovnega oddelka na Restavratorskem centrz ZVKDS v LJ doc. dr.Katja Kavkler, - in podžupan občine Vrhnika Janko Skodlar, prof. dr. David Stopar (UL-BTF)v oddaji sodeluje le na posnetku na fotografiji notranjost novega kulturnega centra na Vrniki ( foto: Jaka Babič )
Neveljaven email naslov