Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
859 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Neveljaven email naslov