Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Na cesti je kolesarjev vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge udeležence v prometu.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Po štirih letih je osvežitev doživela seatova arona. Španski manjši križanec, ki mu gre na trgu dobro, je dobil nova sprednja žarometa, nova odbijača in masko motorja, pa opcijsko sprednji okrogli meglenki, zaradi katerih ga hitro opazimo. Posodobili so tudi notranjost, ko jo je doletela predvsem estetska osvežitev, več je po novem digitalnih pripomočkov. Zaslon multimedijske naprave je postavljen nekoliko višje, zdi se bolj priročen, žal pa so izginili klasični gumbi. Te še lahko vrtimo pri upravljanju s klimatsko napravo.
Arona še vedno velja za dokaj prostoren avtomobil, čeprav morda na zunaj tega ni opaziti. Tudi v drugi vrsti se lahko udobno peljeta dva odrasla, lahko tudi trije, če gre za ljudi ne pretirano širokih ramen. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 400 litrov, kar tudi ni od muh. Z motorno paleto je pa tako: v ponudbi je litrski bencinski trivaljnik z 81 kilovati moči, v našem primeru je sodeloval s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG – to je tudi edina možna kombinacija ob izbrani opremi style, ob višjih stopnjah opreme je v ponudbi tudi ročni šest stopenjski menjalnik. Če nas vprašate, je to vrhunska kombinacija, ki ob zmernem pritiskanju na plin zagotavlja povprečje porabe okoli šest litrov, morda kakšen deciliter več. To se nam zdi zelo razumno. Omenjena oprema tudi že vsebuje vse osnovno, kar se od modernega avtomobila pričakuje; če si omislimo še nekaj dodatkov, cena z 18 tisočakov hitro poskoči čez 21.
Druga pogonska možnost, ki smo jo tudi preizkusili, pa je pri najnovejši aroni 1,5 litrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 110 kilovatov. Ta je zdaj lahko le v povezavi s 7 stopenjskim DSG menjalnikom. Kombinacija je prijetno živahna, menjalnik prestavlja gor in dol hitro in nezaznavno in ker sklepamo, da bi si tako arono privoščili tisti z malo bolj poskočnim karakterjem, bomo rekli, da zna biti poraba okoli 8 litrov. Z višjim paketom xperience in tudi še z nekaj dobrotami zraven pa je cena testnega avtomobila presegla 27 tisočakov.
Renault zdaj pozablja na nekoliko okornega križanca z imenom kadjar in zdaj že najavlja naslednika z imenom austral. Štiri metre in pol dolgo vozilo prihaja s svežo obliko in kopico asistenčnih sistemov, brez katerih moderni avtomobili napram konkurenci nimajo možnosti. Pogonska ponudba: 1.3 litrski turbobencinski motor z močjo 140 ali 160 KM, 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik, ki bo deloval s pomočjo 48 voltnega blagega hibrida in pa še hibridni sklop E-tech, kjer za osnovo tudi služi 1.2 litrski trivaljnik, ki je v kombinaciji s pogonskim elektromotorjem – stvar deluje podobno kot pri modelu conquest, moč pa bo pri australu ali 160 ali 200 KM. Tak naj bi na elektriko po mestu zmogel do 80 odstotkov vožnje. Priključnega hibrida ali električnega australa za zdaj nimajo v načrtu, tudi štirikolesnega pogona ne, novi renaultov model pa se bo na tržišče pripeljal proti koncu letošnjega leta.
To je to za danes. Še enkrat: na cesti glejte na druge, tako bodo tudi drugi na vas, pa bo mobilnost za vse bolj prijazna in varna.
859 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Na cesti je kolesarjev vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge udeležence v prometu.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Po štirih letih je osvežitev doživela seatova arona. Španski manjši križanec, ki mu gre na trgu dobro, je dobil nova sprednja žarometa, nova odbijača in masko motorja, pa opcijsko sprednji okrogli meglenki, zaradi katerih ga hitro opazimo. Posodobili so tudi notranjost, ko jo je doletela predvsem estetska osvežitev, več je po novem digitalnih pripomočkov. Zaslon multimedijske naprave je postavljen nekoliko višje, zdi se bolj priročen, žal pa so izginili klasični gumbi. Te še lahko vrtimo pri upravljanju s klimatsko napravo.
Arona še vedno velja za dokaj prostoren avtomobil, čeprav morda na zunaj tega ni opaziti. Tudi v drugi vrsti se lahko udobno peljeta dva odrasla, lahko tudi trije, če gre za ljudi ne pretirano širokih ramen. Prtljažnik v osnovni postavitvi meri 400 litrov, kar tudi ni od muh. Z motorno paleto je pa tako: v ponudbi je litrski bencinski trivaljnik z 81 kilovati moči, v našem primeru je sodeloval s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG – to je tudi edina možna kombinacija ob izbrani opremi style, ob višjih stopnjah opreme je v ponudbi tudi ročni šest stopenjski menjalnik. Če nas vprašate, je to vrhunska kombinacija, ki ob zmernem pritiskanju na plin zagotavlja povprečje porabe okoli šest litrov, morda kakšen deciliter več. To se nam zdi zelo razumno. Omenjena oprema tudi že vsebuje vse osnovno, kar se od modernega avtomobila pričakuje; če si omislimo še nekaj dodatkov, cena z 18 tisočakov hitro poskoči čez 21.
Druga pogonska možnost, ki smo jo tudi preizkusili, pa je pri najnovejši aroni 1,5 litrski turbobencinski štirivaljnik, ki razvije 110 kilovatov. Ta je zdaj lahko le v povezavi s 7 stopenjskim DSG menjalnikom. Kombinacija je prijetno živahna, menjalnik prestavlja gor in dol hitro in nezaznavno in ker sklepamo, da bi si tako arono privoščili tisti z malo bolj poskočnim karakterjem, bomo rekli, da zna biti poraba okoli 8 litrov. Z višjim paketom xperience in tudi še z nekaj dobrotami zraven pa je cena testnega avtomobila presegla 27 tisočakov.
Renault zdaj pozablja na nekoliko okornega križanca z imenom kadjar in zdaj že najavlja naslednika z imenom austral. Štiri metre in pol dolgo vozilo prihaja s svežo obliko in kopico asistenčnih sistemov, brez katerih moderni avtomobili napram konkurenci nimajo možnosti. Pogonska ponudba: 1.3 litrski turbobencinski motor z močjo 140 ali 160 KM, 1.2 litrski turbobencinski trivaljnik, ki bo deloval s pomočjo 48 voltnega blagega hibrida in pa še hibridni sklop E-tech, kjer za osnovo tudi služi 1.2 litrski trivaljnik, ki je v kombinaciji s pogonskim elektromotorjem – stvar deluje podobno kot pri modelu conquest, moč pa bo pri australu ali 160 ali 200 KM. Tak naj bi na elektriko po mestu zmogel do 80 odstotkov vožnje. Priključnega hibrida ali električnega australa za zdaj nimajo v načrtu, tudi štirikolesnega pogona ne, novi renaultov model pa se bo na tržišče pripeljal proti koncu letošnjega leta.
To je to za danes. Še enkrat: na cesti glejte na druge, tako bodo tudi drugi na vas, pa bo mobilnost za vse bolj prijazna in varna.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Neveljaven email naslov