Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vesnina in Janova zgodba

02.03.2015

Pred tremi leti je Vesno in Jana zapustila mama. Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici. Zaradi denarne stiske zdaj Janu ne morejo zagotoviti rednega trenieranja nogometa, za katerega je zelo talentiran.

Nogometni talent bo ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin

Rekla je, da gre k prijateljici na obisk. Po tednu dni je prišla, vzela vse svoje stvari in odšla. Nič ni rekla, da ji je žal, nič. Rekla je le, da ji je tam bolje in da je zato odšla. Od takrat smo se videli le še trikrat in niti enkrat je ni zanimalo, kako nama gre. Ali da bi nam vsaj kaj denarja poslala in tako pomagala, ker ve, kako velike denarne težave imamo. Nič,” pravi osemnajstletna Vesna o minulih treh letih, odkar mame ni več v njenem življenju.

Takrat sem bila v prvem letniku srednje šole. Začele so se resne težave, ponavljala sem letnik, a ga znova nisem mogla izdelati. Pretežko je bilo vse, kar se je dogajalo doma … Zdaj sem vpisana na drugo šolo, a sem šele v drugem letnik. A tu se bolje počutim, tudi lažja šola je. Res pa je, da je že kar nekaj časa minilo od maminega odhoda, zato na to manj mislim …

Po maminem odhodu še očetova bolezen

Bratu je bilo tudi težko. Nikomur ni povedal, kako se počuti, niti nama z očetom niti socialnim delavkam in drugim, ki so mu želeli pomagati. Zaprl se je vase in vem, da to še vedno drži v sebi in da mu je hudo. Tudi meni je. Oba težko živiva brez mamice. Včasih, preden zaspim, razmišljam o njej, zakaj je odšla in ali ji je res bolje tam, kjer je.

Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici: “Pred kratkim sem bil znova hospitaliziran za štirinajst dni in otroka sta morala tudi tokrat živeti sama. V bolnišnici sem – že tako zelo bolan – le še nenehno razmišljal, kako jima gre, kaj delata, ali je vse v redu. In najbrž sem bil od tega še malo bolj bolan, kot sem. Bolezen me silovito izčrpava, nazadnje sem izgubil 15 kilogramov. Zadnje dni sem se lahko premikal le še z berglami, vse moči mi je pobrala bolezen. Zdaj je vsaj malo bolje.

Bojujem se sam z dvema otrokoma, vendar ne gre

Že tako imam minimalno plačo, ker sem v bolniškem staležu, je denarja še manj. Sin dobiva še nekaj malega otroških dodatkov, nekdanja žena pa preživnine ne plačuje. Plačuje jo preživninski sklad, a le za Jana. Vesna je to pravico z 18. letom izgubila, čeprav se redno šola. Če bi redno plačeval vse položnice, bi nam zmanjkalo za hrano. Že če bi plačal zgolj najemnino in stanovanjske stroške, bi nam ostalo le še 100 evrov za ves mesec. Zato položnice ostajajo neplačane. Tako se bojujem sam z dvema otrokoma, vendar ne gre, ne izide se. Izvršbe se že vrstijo in strah me je, da bomo izgubili še to najemniško stanovanje. Ker potem nimamo kam …

Ljubezen do nogometa na lestvici od ena do deset ocenjujem z enajst!

Jan, za katerega njegova sestra Vesna pravi, da maminega odhoda ni in najbrž nikoli ne bo popolnoma sprejel, je svojo rešilno bilko iz vsega, kar se je zgodilo in se še dogaja, našel v nogometu: “Nogomet mi res ogromno pomeni, ker v njem uživam in ga imam rad. Od ena do deset – enajst,” oceni moč svoje ljubezni do tega športa sicer zadržan najstnik.

Trenutno mi gre odlično! V našem kraju sem bil predober, zato so me povabili v večji klub, ki nastopa v prvi slovenski ligi. To je ogromna čast zame, saj sem še tako mlad in prihajam iz majhnega kraja! Izbrali so me, ker imam potencial, sem hiter, spreten in imam pregled nad dogajanjem na celotnem igrišču, česar nima prav vsak! Veliko truda sem vložil v nogomet. Ne le da sem obiskoval treninge, tudi v prostem času sem si naložil še dodaten program treningov in delal dodatne vaje, da sem izboljšal svoj čas teka na 60 in 100 metrov – vse zato, da bi mi le uspelo. Zdaj sem dosegel cilj in sem v res dobrem klubu.

Bo sijajni talent ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin?

A težave so drugje. Ker me mora oče voziti na treninge, nikoli ne vem, ali bom sploh lahko šel trenirat ali ne. Nikoli ne vem, ali bo imel za bencin. Lahko se bo zgodilo, da bom sodeloval na premalo treningih, in bom zato med tekmo lahko zgolj sedel na klopci. Ali pa da na dan tekme, ko morajo starši sami pripeljati otroke v kraj, kjer se tekme igrajo, oče ne bo imel za gorivo. Ne vem, ali mi bo lahko plačal vadnino, ali bo imel za plačilo opreme. Že tako imam zelo slabo opremo: imam slabše kopačke, drugi imajo hlačke in majice znanih proizvajalcev, jaz treniram v navadni jopici …

Jan je imel težave v šoli in mu ne morem pomagati, res se pozna, da je brez mamice. In če mu že v šoli ne gre, me je groza, da mu ne morem omogočiti razvoja res velikega talenta. Groza me je, ko pomislim, da morda ne bo imel kariere, kot bi jo lahko, zgolj zato, ker nimam niti za bencin, kaj šele za kritje drugih stroškov …” ima slabo vest oče.

Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti in brez odbitkov namenjenih Vesnini in Janovi družini.

Seveda nam zmanjka tudi za kruh

Kajti kljub vsemu trudu in odrekanju se dolgovi kopičijo in nikjer več ne morejo varčevati: Vesna in Jan imata sicer malico in kosilo v šoli, konec tedna in med počitnicami pa so s hrano zelo na tesno: “Nekoč smo imeli kruh in klobase za malico ali večerjo, zdaj je to kosilo. Včasih nam tudi za kruh zmanjka in ga nimamo tri, tudi štiri dni,” opiše Vesna, čeprav sama pripomore, kolikor lahko: “Imam štipendijo, s katero si kupim mesečno avtobusno vozovnico, ostanek pa dam očetu, da ima za hrano ali položnice. Zase ne obdržim ničesar!

Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej

Vesne, ki se je že tako odrekla oblačilom, modernejši in toplejši obutvi, pa kakšni kozmetični drobnariji in drugemu, kar bi jo naredilo enakovredno, vrstnice skorajda ne vabijo več na popoldanska druženja: “Uf, če nimaš denarja, jim nič ne pomeniš! Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej. Tudi ekskurzije so pogosto zelo drage, stanejo 20 ali 30 evrov, tudi tiste, ki so obvezne. A si ati ne more privoščiti, da bi mi plačeval še za šolo. Zato takrat, ko gredo sošolci na ekskurzijo, ostanem doma. Ko se vrnejo in mi razlagajo, kako je bilo lepo in kako dobro so se imeli, gledam stran in si mislim svoje. Ne upam si jim povedati, da nisem šla zgolj zato, ker nimamo denarja …

Takoj bi se vrnila k športu, če bi se le lahko!

Toda Vesna si vsaj tako kot vse našteto želi, da bi se lahko vrnila k športu: “Trenirala sem odbojko in twirling. Zelo rada sem imela oba športa in v obeh sem dosegala imenitne rezultate tudi na državni ravni. Potem pa zaradi denarnih težav nisem mogla več. Vadnina za vsak šport namreč stane 30 evrov … Težko mi je bilo, prijateljice so šle na trening, jaz pa sem jih v telovadnici lahko samo še gledala. Zelo mi je bilo težko in ogromno bi mi pomenilo, če bi lahko znova trenirala. Tudi vso opremo še hranim in takoj bi se vrnila, če bi se le lahko!

Nedosegljivo kosilo z lignji

Da bi vsaj Janu dali možnost za razvijanje tako izjemnega talenta, so se vsi trije odrekli vsemu, čemur so se lahko. Kljub temu jih spirala dolgov, ki se kopičijo, vleče navzdol. Toda za čase, ko ne bo več tako, ko bo vsa ta ubijajoča negotovost za njimi, Vesna hrani nekajletno željo: “Če bi imela denar, bi šla v restavracijo, naročila bi si lignje s šunko in sirom in veliko pomfrita in bi se enkrat pošteno najedla! Še nikoli nisem bila na lignjih …

Kako pomagati?

Podatki za UPN

Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1 in na paket pripišete za Vesno in Jana iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke družine.

Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah ZPM 01-5443-043, 01-5443-042 ali 08-205-26-93, e-pošta info@boter.si in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic na naslovu jana.vidic@rtvslo.si.


Botrstvo

531 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Vesnina in Janova zgodba

02.03.2015

Pred tremi leti je Vesno in Jana zapustila mama. Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici. Zaradi denarne stiske zdaj Janu ne morejo zagotoviti rednega trenieranja nogometa, za katerega je zelo talentiran.

Nogometni talent bo ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin

Rekla je, da gre k prijateljici na obisk. Po tednu dni je prišla, vzela vse svoje stvari in odšla. Nič ni rekla, da ji je žal, nič. Rekla je le, da ji je tam bolje in da je zato odšla. Od takrat smo se videli le še trikrat in niti enkrat je ni zanimalo, kako nama gre. Ali da bi nam vsaj kaj denarja poslala in tako pomagala, ker ve, kako velike denarne težave imamo. Nič,” pravi osemnajstletna Vesna o minulih treh letih, odkar mame ni več v njenem življenju.

Takrat sem bila v prvem letniku srednje šole. Začele so se resne težave, ponavljala sem letnik, a ga znova nisem mogla izdelati. Pretežko je bilo vse, kar se je dogajalo doma … Zdaj sem vpisana na drugo šolo, a sem šele v drugem letnik. A tu se bolje počutim, tudi lažja šola je. Res pa je, da je že kar nekaj časa minilo od maminega odhoda, zato na to manj mislim …

Po maminem odhodu še očetova bolezen

Bratu je bilo tudi težko. Nikomur ni povedal, kako se počuti, niti nama z očetom niti socialnim delavkam in drugim, ki so mu želeli pomagati. Zaprl se je vase in vem, da to še vedno drži v sebi in da mu je hudo. Tudi meni je. Oba težko živiva brez mamice. Včasih, preden zaspim, razmišljam o njej, zakaj je odšla in ali ji je res bolje tam, kjer je.

Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici: “Pred kratkim sem bil znova hospitaliziran za štirinajst dni in otroka sta morala tudi tokrat živeti sama. V bolnišnici sem – že tako zelo bolan – le še nenehno razmišljal, kako jima gre, kaj delata, ali je vse v redu. In najbrž sem bil od tega še malo bolj bolan, kot sem. Bolezen me silovito izčrpava, nazadnje sem izgubil 15 kilogramov. Zadnje dni sem se lahko premikal le še z berglami, vse moči mi je pobrala bolezen. Zdaj je vsaj malo bolje.

Bojujem se sam z dvema otrokoma, vendar ne gre

Že tako imam minimalno plačo, ker sem v bolniškem staležu, je denarja še manj. Sin dobiva še nekaj malega otroških dodatkov, nekdanja žena pa preživnine ne plačuje. Plačuje jo preživninski sklad, a le za Jana. Vesna je to pravico z 18. letom izgubila, čeprav se redno šola. Če bi redno plačeval vse položnice, bi nam zmanjkalo za hrano. Že če bi plačal zgolj najemnino in stanovanjske stroške, bi nam ostalo le še 100 evrov za ves mesec. Zato položnice ostajajo neplačane. Tako se bojujem sam z dvema otrokoma, vendar ne gre, ne izide se. Izvršbe se že vrstijo in strah me je, da bomo izgubili še to najemniško stanovanje. Ker potem nimamo kam …

Ljubezen do nogometa na lestvici od ena do deset ocenjujem z enajst!

Jan, za katerega njegova sestra Vesna pravi, da maminega odhoda ni in najbrž nikoli ne bo popolnoma sprejel, je svojo rešilno bilko iz vsega, kar se je zgodilo in se še dogaja, našel v nogometu: “Nogomet mi res ogromno pomeni, ker v njem uživam in ga imam rad. Od ena do deset – enajst,” oceni moč svoje ljubezni do tega športa sicer zadržan najstnik.

Trenutno mi gre odlično! V našem kraju sem bil predober, zato so me povabili v večji klub, ki nastopa v prvi slovenski ligi. To je ogromna čast zame, saj sem še tako mlad in prihajam iz majhnega kraja! Izbrali so me, ker imam potencial, sem hiter, spreten in imam pregled nad dogajanjem na celotnem igrišču, česar nima prav vsak! Veliko truda sem vložil v nogomet. Ne le da sem obiskoval treninge, tudi v prostem času sem si naložil še dodaten program treningov in delal dodatne vaje, da sem izboljšal svoj čas teka na 60 in 100 metrov – vse zato, da bi mi le uspelo. Zdaj sem dosegel cilj in sem v res dobrem klubu.

Bo sijajni talent ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin?

A težave so drugje. Ker me mora oče voziti na treninge, nikoli ne vem, ali bom sploh lahko šel trenirat ali ne. Nikoli ne vem, ali bo imel za bencin. Lahko se bo zgodilo, da bom sodeloval na premalo treningih, in bom zato med tekmo lahko zgolj sedel na klopci. Ali pa da na dan tekme, ko morajo starši sami pripeljati otroke v kraj, kjer se tekme igrajo, oče ne bo imel za gorivo. Ne vem, ali mi bo lahko plačal vadnino, ali bo imel za plačilo opreme. Že tako imam zelo slabo opremo: imam slabše kopačke, drugi imajo hlačke in majice znanih proizvajalcev, jaz treniram v navadni jopici …

Jan je imel težave v šoli in mu ne morem pomagati, res se pozna, da je brez mamice. In če mu že v šoli ne gre, me je groza, da mu ne morem omogočiti razvoja res velikega talenta. Groza me je, ko pomislim, da morda ne bo imel kariere, kot bi jo lahko, zgolj zato, ker nimam niti za bencin, kaj šele za kritje drugih stroškov …” ima slabo vest oče.

Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti in brez odbitkov namenjenih Vesnini in Janovi družini.

Seveda nam zmanjka tudi za kruh

Kajti kljub vsemu trudu in odrekanju se dolgovi kopičijo in nikjer več ne morejo varčevati: Vesna in Jan imata sicer malico in kosilo v šoli, konec tedna in med počitnicami pa so s hrano zelo na tesno: “Nekoč smo imeli kruh in klobase za malico ali večerjo, zdaj je to kosilo. Včasih nam tudi za kruh zmanjka in ga nimamo tri, tudi štiri dni,” opiše Vesna, čeprav sama pripomore, kolikor lahko: “Imam štipendijo, s katero si kupim mesečno avtobusno vozovnico, ostanek pa dam očetu, da ima za hrano ali položnice. Zase ne obdržim ničesar!

Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej

Vesne, ki se je že tako odrekla oblačilom, modernejši in toplejši obutvi, pa kakšni kozmetični drobnariji in drugemu, kar bi jo naredilo enakovredno, vrstnice skorajda ne vabijo več na popoldanska druženja: “Uf, če nimaš denarja, jim nič ne pomeniš! Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej. Tudi ekskurzije so pogosto zelo drage, stanejo 20 ali 30 evrov, tudi tiste, ki so obvezne. A si ati ne more privoščiti, da bi mi plačeval še za šolo. Zato takrat, ko gredo sošolci na ekskurzijo, ostanem doma. Ko se vrnejo in mi razlagajo, kako je bilo lepo in kako dobro so se imeli, gledam stran in si mislim svoje. Ne upam si jim povedati, da nisem šla zgolj zato, ker nimamo denarja …

Takoj bi se vrnila k športu, če bi se le lahko!

Toda Vesna si vsaj tako kot vse našteto želi, da bi se lahko vrnila k športu: “Trenirala sem odbojko in twirling. Zelo rada sem imela oba športa in v obeh sem dosegala imenitne rezultate tudi na državni ravni. Potem pa zaradi denarnih težav nisem mogla več. Vadnina za vsak šport namreč stane 30 evrov … Težko mi je bilo, prijateljice so šle na trening, jaz pa sem jih v telovadnici lahko samo še gledala. Zelo mi je bilo težko in ogromno bi mi pomenilo, če bi lahko znova trenirala. Tudi vso opremo še hranim in takoj bi se vrnila, če bi se le lahko!

Nedosegljivo kosilo z lignji

Da bi vsaj Janu dali možnost za razvijanje tako izjemnega talenta, so se vsi trije odrekli vsemu, čemur so se lahko. Kljub temu jih spirala dolgov, ki se kopičijo, vleče navzdol. Toda za čase, ko ne bo več tako, ko bo vsa ta ubijajoča negotovost za njimi, Vesna hrani nekajletno željo: “Če bi imela denar, bi šla v restavracijo, naročila bi si lignje s šunko in sirom in veliko pomfrita in bi se enkrat pošteno najedla! Še nikoli nisem bila na lignjih …

Kako pomagati?

Podatki za UPN

Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1 in na paket pripišete za Vesno in Jana iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke družine.

Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah ZPM 01-5443-043, 01-5443-042 ali 08-205-26-93, e-pošta info@boter.si in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic na naslovu jana.vidic@rtvslo.si.


22.05.2024

Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.


15.05.2024

ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom

53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


29.04.2024

Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano

Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.


23.04.2024

Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu

Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.


17.04.2024

Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije

Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"


10.04.2024

Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši

Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.


03.04.2024

Ni pošteno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če še sami ne vemo, kdo smo

Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?


27.03.2024

Anitin sklad: Če lahko pomagamo nemudoma, ljudi obvarujemo pred še hujšimi težavami

Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.


20.03.2024

Goran Dragić: Prav je, da okolju, kjer sem odraščal, dam nekaj nazaj

Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.


13.03.2024

Težko je delati same nočne izmene, a želimo ohraniti vsaj to plesni polno stanovanje

Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.


06.03.2024

Nevidno in neplačano: skrbstveno delo žensk

Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.


28.02.2024

Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči

Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.


21.02.2024

V imenu otrok bi morali vložiti tožbo zaradi tega, kaj se jim je dogajalo med epidemijo

Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.


14.02.2024

Pred informativnimi dnevi: Srednješolci vse bolj razslojeni

Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.


07.02.2024

Če že nimata mame, da bi vsaj imela spodoben dom

V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.


31.01.2024

Medvrstniško nasilje: Zdrava družba sprejema različnost

Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?


24.01.2024

Od mnenja, da mene že nihče ne bo metal po tleh do naslova državnih prvakinj

"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.


17.01.2024

"Kdorkoli razmišlja, da bi postal boter, naj ne razmišlja predolgo"

Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.


10.01.2024

92-letna botra Meta Kramar: Največja sreča ni imeti stvari, pač pa osrečiti druge

Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.


Stran 1 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov