Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
529 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro.
Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
»Ker se te dotakne, a ti hkrati jasno pove, kaj lahko kot posameznik storiš, da problem spremeniš v rešitev!«
Akcija Čisto veselje, ki sta jo podjetje Gorenje Surovina in projekt Botrstvo v Sloveniji izpeljala 2015, je na Slovenski konferenci o odnosih z javnostmi – SKOJ prejela nagrado Prizma v kategoriji programov družbene odgovornosti, neprofitne kampanje.
Prizma je nacionalna strokovna nagrada, ki jo Slovensko društvo za odnose z javnostmi podeljuje slovenskim organizacijam za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo v Sloveniji pa je projekt, ki je znova premaknil mejnike odmevnosti dobrodelnih projektov pri nas: minuli petek je namreč kot prvi osvojil veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala.
O tem, zakaj je Botrstvo prepričljivo zmagalo v kategoriji Družbeno dobro, ki so jo podelili prvič v 25-letni zgodovini tega oglaševalskega festivala, pa predsednica žirije 25. SOF-a Ana Ivandič.
Pomemben del Botrstva je tudi njegova celostna podoba, za katero že skoraj štiri leta povsem brezplačno skrbi podjetje Pristop, ki je bilo v petek razglašeno za agencijo leta in dobitnika velikih nagrad SOF-a v več kategorijah.
Izvršni kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola: “Besedo ‘dobro’ je dandanes težko upravičiti, ker se tudi blagovnim znamkam, ki želijo imeti družbenokoristno sporočilo, pogosto očita, da gre nazadnje le za skriti komercialni motiv. Botrstvo pa je tako transparentno in kakovostno zasnovano, da je pravzaprav leksikonski primer za besedo ‘dobro’. In to je res lepo.”
Podjetje Hofer je dolgoletni in finančno najmočnejši podpornik Botrstva, seveda z razlogom, trdi menedžerka skupine za komunikacije in odgovorno vodenje projekta pri Hoferju Anja Jurca: “Mi smo že nekaj let ponosni in počaščeni partner projekta Botrstvo predvsem zato, ker se to močno sklada s trajnostno politiko podjetja, močno prežeto tudi z mislijo na družno in njene najmlajše pripadnike, otroke. Če lahko s tem naredimo nekaj dobrega, smo na tak način le še bolj zaokrožili svoje aktivnosti.” Njihov projekt Ferfud, še eden, katerega izkupiček je v celoti namenjen Botrstvu, je na SOF-u prejel nagrade v več kategorijah.
Humanitarnih projektov, ki prosijo podjetja za donatorsko pomoč, je vse več in odločitev, komu pomagati, je vselej težka, povedo sogovorniki. Vselej pa so naklonjeni tistim, s katerimi jih povezujejo enake vrednote in cilji.
Matevž Šmalc, vodja tržnega komuniciranja pri Simobilu, pravi, da jih je Botrstvo takoj prepričalo, tudi njega osebno: “Osebno me vedno nagovori dejstvo, da so to zgodbe naše resničnosti. Kot smo slišali na festivalu, so zgodbe naš posel: naše zgodbe poskušajo našim strankam povedati, kaj smo mi. Zgodbe Botrstva pa ubesedujejo predvsem stvari, ki jih ne želimo prav pogosto slišati. Povedo nam, da moramo kot družba predvsem na sistemski ravni narediti več, da se take zgodbe sploh ne bodo dogajale, da takega projekta nekoč sploh ne bomo potrebovali. In zato smo z veseljem del projekta.”
Nova KBM prav tako sodi med dolgoletne podpornike, na pobudo zaposlenih pa je svoje donatorstvo pred nekaj meseci ustvarjalno nadgradila. Alenka Senčar, direktorica sektorja marketing in korporativno komuniciranje: “Kot banka bi seveda lahko preprosto dali denar in se pohvalili z donacijo. Vendar pa smo želeli več in tako smo na pobudo zaposlenih pripravili nekoliko kreativnejšo obliko donatorstva in vanjo posredno pritegnili tako zaposlene kot tudi svoje komitente. Pripravili smo namreč posebno akcijo, v kateri smo risali – zbrali smo kar 10.000 risbic, to število prelili v znesek in ga podvojili, tako da smo Botrstvu podarili 20.000 evrov.«
Tudi pri Telekomu je projekt nagovoril ne le vodilne, ki že vrsto let podpirajo donatorstvo, pač pa tudi zaposlene, ki so pred časom samoiniciativno organizirali zbiranje denarja za eno izmed mesečnih donatorstev na Valu 202. Simon Furlan, direktor marketinga: “Tudi zaradi te izjemno pozitivne note, ki jo ima projekt, se zaposleni z veseljem pridružujejo projektu in skupaj razmišljamo, kako pomagati, četudi z majhnim prispevkom. Saj je prav iz majhnih koščkov nastala ta velika zgodba!”
Nagrada Botrstvu je nagrada prav vsem, ki so kdaj bili ali so še del tega dobrodelnega projekta, od botrov, nekaterih zvestih že več kot pet let, do slehernega zasebnega darovalca ali podjetja, ki je postalo del te zgodbe, pa tudi nagrada vsem, ki so na kakršen koli način pomagali, da se je zavedanje o revščini otrok pri nas zalezlo skoraj v vse kotičke družbe.
V Botrstvo je bilo v petih letih obstoja vključenih že več kot 5600 otrok. Projekt je dosegel vse regije in kraje, povezal družine, ki potrebujejo pomoč, z donatorji vseh vrst, spodbudil družbeno odgovorno ravnanje v različnih okoljih in na različne načine, ne nazadnje je v skupnem cilju – ozaveščati in pomagati – povezal tudi medije.
Hvala vsem in vsakomur, ki je na kakršen koli način postal delček te velike zgodbe, ki je prejšnji petek prejela veliko nagrado slovenskega oglaševalskega festivala. In hvala vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v stiski.
Žito
Bauhaus
Javni zavod Lekarna Ljubljana
SPAR Slovenija
Mlekarna Celeia
Telekom Slovenije
LPKF
Prolub
Humanitarno društvo Lions klub Ljubljana Tivoli
Qulandia
Lions klub Bled Golf
Novo Nordisk
Hofer
Prolub
Lumar IG
ŠD Šentviška Gora
MIT informacijske rešitve d.o.o.
AJM okna-vrata-senčila
Kolektor Group d.o.o.
Elektro energija
Dm drogerie markt
Kolektor Group d.o.o.
Lesnina d.o.o.
Priori zavarovanje d.o.o.
Manpower d.o.o.
MIT informacijske rešitve d.o.o.
Fructal d.o.o.
Continental Adria pnevmatike d.o.o.
Adria Mobil d.o.o.
LES-MMS d.o.o. (Lesnina)
Leykam tiskarna d.o.o.
Generali zavarovalnica
Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.
Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?
Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.
Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.
Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.
Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.
Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.
Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.
Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.
V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.
Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?
"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.
Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.
Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.
Med lanskimi prazniki sta se Eva in Mia, takrat 21 in 7 let stari sestri, soočali z nepopisno žalostjo ob izgubi obeh staršev, z njima pa tudi vseh sredstev za preživetje. Zaradi tujega državljanstva jima namreč ni pripadalo skoraj nič pomoči, ki bi jima sicer lahko vsaj malo pomagala. A pomagali ste poslušalci in jima zagotovili, vsaj v materialnem smislu, normalno življenje. Leto dni pozneje je res čudovito slišati, kako zelo jima pomoč, od poslanega SMS-a, paketa, pisma do vsega, kar sta prejeli, spreminja življenji in pomaga zastaviti zelo visoke življenjske cilje! Hvala vsem, ki ste pomagali sestrama Evi in Miji, ali ste v vseh teh letih kakorkoli pomagali otrokom v stiski. V teh letih je pomoč svojih botrov dobili več kot 13.000 otrok, tem je pomagalo skoraj 10.000 botrov, skupaj pa je bilo podarjenih več kot 30 milijonov evrov. Programu Botrstvo, ki ga na Valu 202 podpiramo že vrsto let lahko pomagate tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer ga vodijo, še letos namenite košček svoje dohodnine.
Odločitev, da v svojo družino sprejmejo tri nečake in nečakinjo, ki so zaradi hudega zanemarjanja končali najprej v varni hiši in nato še v zavetišču, je bila za štiričlansko družino edina možna, a hkrati izjemno težka.
Neveljaven email naslov