Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
529 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.
Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.
Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.
Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?
Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.
Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.
Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.
Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.
Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.
Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več.
Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.
V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.
Čeprav se morda ob spremljanju medijev zdi oddaljeno, pa nasilje ni le pred našim pragom, ampak je žal še preveč zakoreninjeno v naši družbi. Predstavimo osebno zgodbo mame verbalno nadlegovanega otroka. Na podlagi občutkov, ki jih doživljajo nadlegovani otroci, je na Fakulteti za družbene vede nastala njena razstava z naslovom Lej, kakšen si – seveda v odrasli interpretaciji otroških čustev. Zakaj je kljub medijski izpostavljenosti nasilja v šolah in izobraževanju to še vedno prisotno? Kaj lahko naredi starš, če prepozna stisko svojega otroka in kaj lahko nenazadnje naredi družba, da bi se vsi naučili strpno sobivati z mnogimi medsebojnimi razlikami?
"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.
Včasih je res nepredstavljivo, kako lahko en sam dogodek za vedno spremeni življenje družine, da iz uspešnega poslovnega življenja sčasoma zdrsne do točke, ko iz donatorjev sama postane prejemnica pomoči. A pot je k sreči lahko tudi obratna in naša sogovornika sta po nekaj letih prejemanja pomoči za svoja otroka zdaj lahko postala botra majhnemu fantku ter se tako pridružila več kot 10.000 botrom v projektu Botrstvo v Sloveniji.
Te dni so pri ZPM Moste polje, ki že 14. leto vodi program Botrstvo, v svoje evidence vpisali že 10.000 botra oziroma botro. Med tistimi, ki botruje že več kot desetletje, je tudi dvaindevetdesetletna upokojena klinična psihologinja Meta Kramar. Ker je vse življenje delala z družinami in z otroki v stiski, je tudi dragocena premišljevalka o spremembah v duševnem zdravju in v stiskah otrok danes in pred desetletji.
Med lanskimi prazniki sta se Eva in Mia, takrat 21 in 7 let stari sestri, soočali z nepopisno žalostjo ob izgubi obeh staršev, z njima pa tudi vseh sredstev za preživetje. Zaradi tujega državljanstva jima namreč ni pripadalo skoraj nič pomoči, ki bi jima sicer lahko vsaj malo pomagala. A pomagali ste poslušalci in jima zagotovili, vsaj v materialnem smislu, normalno življenje. Leto dni pozneje je res čudovito slišati, kako zelo jima pomoč, od poslanega SMS-a, paketa, pisma do vsega, kar sta prejeli, spreminja življenji in pomaga zastaviti zelo visoke življenjske cilje! Hvala vsem, ki ste pomagali sestrama Evi in Miji, ali ste v vseh teh letih kakorkoli pomagali otrokom v stiski. V teh letih je pomoč svojih botrov dobili več kot 13.000 otrok, tem je pomagalo skoraj 10.000 botrov, skupaj pa je bilo podarjenih več kot 30 milijonov evrov. Programu Botrstvo, ki ga na Valu 202 podpiramo že vrsto let lahko pomagate tudi tako, da ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer ga vodijo, še letos namenite košček svoje dohodnine.
Odločitev, da v svojo družino sprejmejo tri nečake in nečakinjo, ki so zaradi hudega zanemarjanja končali najprej v varni hiši in nato še v zavetišču, je bila za štiričlansko družino edina možna, a hkrati izjemno težka.
Neveljaven email naslov