Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse več botrov sporoča, da mesečnih obrokov za svoje varovance ne morejo več plačevati. Z geslom BOTER5, poslanim na 1919, pripomorete, da v časih najhujše negotovosti otroci ne bodo ostali brez mesečne pomoči
Starši mnogih otok iz Botrstva, ki so že tako bili pod robom preživetja, so v teh dneh že izgubili delo ali živijo v popolni negotovosti. Predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, tudi ena od gonilnih sil programa Botrstvo, pravi, da se njihove stiske opazno povečujejo.
“Telefoni nam pregorevajo. Družinam manjka hrana, sredstva za plačilo najosnovnejšega, skrbi jih izguba stanovanj manjka jim mirnost, s katero bi lahko bodrili otroke, manjka jim računalniška oprema za spremljanje šolskih obveznosti, nimajo denarja za tiskalnike, na katerih bi si morali sami tiskati učno gradivo.”
“Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obokov. Starši nam obupani in skorajda jezni povedo, koliko da otroci pojedo … Veseli smo, da so v Mestni občini Ljubljana otrokom iz najnižjih plačilnih razredov začeli hrano dovažati domov, upam, da jim sledilo še drugi. Družinam, ki so že bile vključene v našo pomoč, zagotavljamo pakete s hrano, nekaterim jo tudi dostavimo. Seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov,” pravi Anita Ogulin.
“Trenutno materialne pomoči od posameznikov zaradi varnostnih ukrepov ne moremo sprejemati. Dobili smo nekaj donacij, kupujemo živila, pošiljamo vrednostne bone. Otrokom ne moremo preposlati paketov pomoči, ki bi jim jih namenili botri. Zato botre, ki to zmorejo in želijo, prosimo predvsem, da svojemu varovancu ob rednem nakazilu siceršnji znesek 30 evrov poljubno povečajo.”
Pri tem je pomembno, da uporabijo isto referenčno številko in če je le mogoče, ZPM Moste obvestite na info@boter.si ali na telefonsko številko 08 205 26 93, da je večje nakazilo mišljeno kot dodatna pomoč vašemu varovancu.
“V teh razmerah je to najbolj učinkovita pomoč in seveda gredo vsa sredstva brez slehernih odbitkov naprej k otrokom. Poskrbeli bomo tudi, da bodo tisti otroci, za katera so bila sredstva nakazana neposredno k izvajalcem zunajšolskih dejavnosti, preusmerjena na račune družin, za golo preživetje.” Pomoč botrov je izjemno pomembna.
“Velika panika vlada med družinami, kaj bo zdaj z botrstvom. Ogromno je klicev staršev, ki so izgubili službo, ta pomoč botrov jim pomeni osnovno podporo, lučko upanja, da bodo lahko otrokom privoščili tisto malo,” opozarja Anita Ogulin
“Skrbi me, kaj bo jutri z otroki, družinami, z najranljivejšimi v družbi. Ta hip je popolnoma negotovo. Pripravljamo se, a ne vem, kaj prinaša čas. Upam, da bodo politične odločitve modre, da bomo poskrbeli za vse ranljive. Bojim pa se, da to obdobje prinaša težke zgodbe.”
V desetletju obstoj programa Botrstvo se je izkazal izjemen pomen Botrskega sklada. Vanj se stekajo sredstva, s katerimi lahko sodelavci Botrstva redna nakazila 30 evrov mesečno izvedejo tudi za otroke, ki jim boter iz kakršnega koli razloga mesečne pomoči niso nakazali. Zdaj, ko bo takih otrok zagotovo veliko, je ta sklad še posebej neprecenljiv.
Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
533 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Vse več botrov sporoča, da mesečnih obrokov za svoje varovance ne morejo več plačevati. Z geslom BOTER5, poslanim na 1919, pripomorete, da v časih najhujše negotovosti otroci ne bodo ostali brez mesečne pomoči
Starši mnogih otok iz Botrstva, ki so že tako bili pod robom preživetja, so v teh dneh že izgubili delo ali živijo v popolni negotovosti. Predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, tudi ena od gonilnih sil programa Botrstvo, pravi, da se njihove stiske opazno povečujejo.
“Telefoni nam pregorevajo. Družinam manjka hrana, sredstva za plačilo najosnovnejšega, skrbi jih izguba stanovanj manjka jim mirnost, s katero bi lahko bodrili otroke, manjka jim računalniška oprema za spremljanje šolskih obveznosti, nimajo denarja za tiskalnike, na katerih bi si morali sami tiskati učno gradivo.”
“Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obokov. Starši nam obupani in skorajda jezni povedo, koliko da otroci pojedo … Veseli smo, da so v Mestni občini Ljubljana otrokom iz najnižjih plačilnih razredov začeli hrano dovažati domov, upam, da jim sledilo še drugi. Družinam, ki so že bile vključene v našo pomoč, zagotavljamo pakete s hrano, nekaterim jo tudi dostavimo. Seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov,” pravi Anita Ogulin.
“Trenutno materialne pomoči od posameznikov zaradi varnostnih ukrepov ne moremo sprejemati. Dobili smo nekaj donacij, kupujemo živila, pošiljamo vrednostne bone. Otrokom ne moremo preposlati paketov pomoči, ki bi jim jih namenili botri. Zato botre, ki to zmorejo in želijo, prosimo predvsem, da svojemu varovancu ob rednem nakazilu siceršnji znesek 30 evrov poljubno povečajo.”
Pri tem je pomembno, da uporabijo isto referenčno številko in če je le mogoče, ZPM Moste obvestite na info@boter.si ali na telefonsko številko 08 205 26 93, da je večje nakazilo mišljeno kot dodatna pomoč vašemu varovancu.
“V teh razmerah je to najbolj učinkovita pomoč in seveda gredo vsa sredstva brez slehernih odbitkov naprej k otrokom. Poskrbeli bomo tudi, da bodo tisti otroci, za katera so bila sredstva nakazana neposredno k izvajalcem zunajšolskih dejavnosti, preusmerjena na račune družin, za golo preživetje.” Pomoč botrov je izjemno pomembna.
“Velika panika vlada med družinami, kaj bo zdaj z botrstvom. Ogromno je klicev staršev, ki so izgubili službo, ta pomoč botrov jim pomeni osnovno podporo, lučko upanja, da bodo lahko otrokom privoščili tisto malo,” opozarja Anita Ogulin
“Skrbi me, kaj bo jutri z otroki, družinami, z najranljivejšimi v družbi. Ta hip je popolnoma negotovo. Pripravljamo se, a ne vem, kaj prinaša čas. Upam, da bodo politične odločitve modre, da bomo poskrbeli za vse ranljive. Bojim pa se, da to obdobje prinaša težke zgodbe.”
V desetletju obstoj programa Botrstvo se je izkazal izjemen pomen Botrskega sklada. Vanj se stekajo sredstva, s katerimi lahko sodelavci Botrstva redna nakazila 30 evrov mesečno izvedejo tudi za otroke, ki jim boter iz kakršnega koli razloga mesečne pomoči niso nakazali. Zdaj, ko bo takih otrok zagotovo veliko, je ta sklad še posebej neprecenljiv.
Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so že vrsto let namenjena tako otrokom, ki jim starši take počitnice lahko plačajo, kot tudi tistim, ki morja ali počitnic v gorah ne bi doživeli brez donatorske pomoči. Letos, ko je zaradi zaostrenih pravil med njimi še manj tistih, ki jim je doslej počitniška doživetja omogočala tudi zdravstvena zavarovalnica, pa je za otroke iz socialno ogroženih družin možnosti za počitnikovanje vse manj. Čeprav pogosto slišimo, da tudi v preteklosti marsikdo ni šel na počitnice, pa vseeno preživel in odrasel, tokrat s pomočjo spremljevalk otrok v počitniških kolonijah pojasnjujemo, zakaj je taka počitniška izkušnja dandanes še toliko bolj pomembna.
Zgodbo Špele, Bojana in Jana so si poslušalci najbrž najbolj zapomnili po tem, da jim njihova mama, poklicna kuharica, ki med delovnikom pripravlja stotine zdravih obrokov v šolski kuhinji, ne more plačati šolskih kosil še za dva svoja šolarja. In čeprav je zaposlen tudi oče in občasno za res majhen honorar dela tudi najstarejši sin, po plačilu najemnine in drugih nujnih stroškov velikokrat zmanjka za najnujnejšo hrano. Kako jim je pomagala radodarna pomoč naših poslušalcev, kaj jih je morda presenetilo, koliko lažje živijo sedaj?
Glede na znane statistike je v Sloveniji približno 120 tisoč ljudi, ki so revni, kljub temu, da so zaposleni. Ena od avtoric zbornika "Revščina zaposlenih" izr. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja, da zaposlitev danes ne pomeni več, da bomo lahko privoščili družino, otroke poslali v vrtec in šolo ter živeli človeka vredno življenje.
Čeprav sta oba starša Mance, Petre, Simona in Luke zaposlena, je zaslužka za manj kot dve minimalni plači, zato je vsemu trudu navkljub pomanjkanje hrane njihov vsakdan. Manca pravi, da jo je strah počitnic, ker že sedaj tople obroke dobijo le v šoli – če odštejemo sladko toplo vodo, v katero za večerjo namakajo star kruh, ki jim ga podarijo v bližnji pekarni. Čokolino je namreč “rezerviran” za najmlajšega, 10-letnega Luko in še on dobi le – vrečko na mesec …
Najbrž bi bil 18-letni Vid danes med tistimi, ki se že pripravljajo na gimnazijsko maturo, če ne bi pred nekaj leti po spletu nenavadnih okoliščin stanovanjski sklad prodal stanovanja, v katerem je družina živela že pred Vidovim rojstvom. Nov lastnik jih je skorajda prisilil v odkup stanovanja, in ker sta oba starša imela zaposlitev in je bil strošek profitne najemnine skoraj takšen kot obrok kredita, so se odločili zanj. Plačevali so ga tudi, ko je mama izgubila službo in so očetove plače postale vse manjše in neredno izplačane. Ko pa je vsemu trudu navkljub banka začela groziti z deložacijo, je začel honorarno delati tudi takrat 15 letni Vid. Čeprav je še zmeraj prepričan, da je bila odločitev edina mogoča, se še kako zaveda tudi, kaj vse je zaradi nje drugače. In kaj vse še bo, saj bo moral delati tudi v prihodnje – grozi jim namreč vnovična izguba najemniškega stanovanja.
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."
Natanko 55 zgodb otrok in njihovih družin, ki živijo v finančni in socialni stiski, smo nanizali, odkar na Valu 202 podpiramo projekt Botrstvo v Sloveniji. Ta združuje že več kot 3500 otrok iz vseh koncev Slovenije in seveda njihovih botrov, ki jim z mesečno donacijo pomagajo do vsaj nekoliko boljšega življenja. Družinam, predstavljenim v naših zgodbah pa poslušalci vsakič želijo še dodatno pomagati. Prav ta pomoč je družini Juša, Tima in Aleša res korenito spremenila življenje. Še septembra je bilo to povsem drugačno kot je danes.
Zgodba o Juliji in Lari je zgodba o dveh sestričnah, a tudi o dveh družinah. Julija, neozdravljivo bolna trinajstletnica, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi s sestrično Laro, njunima mlajšima sestricama in brezposelnima staršema.
Dve leti je, odkar s pripovedmi staršev in otrok, vključenih v projekt Botrstvo, v Sloveniji opozarjamo na revščino v številnih družinah. Več kot 3400 botrov z mesečnim prispevkom 30 evrov za otroka skuša te stiske vsaj nekoliko omiliti. In čeprav je botrov več kot so si snovalci projekta v njegovem začetku sploh drznili sanjati, jih trenutno primanjkuje res rekordno veliko.
Po tragični očetovi smrti pred dvema letoma Erika, srednješolka Nika, enajstletni Gašper in devetletna Anja živijo vse težje. Za očetom je ostala leta dolgo grajena in nikoli dokončana hiša, ki bi potrebovala še obilo zaključnih del, pa tudi že precej prenove. In ostala je vse večja težava, kako s pokojnino po očetu in otroškimi dodatki, torej z dobrimi 700 evri na mesec, kot petčlanska družina premagati mesec.
Monika Bizjak, družinska mediatorka in mediatorka v osnovnih šolah, ki nudi psihosocialno podporo tudi družinam iz projekta Botrstvo, ob svojem delu spremlja tudi to, kako revščina zaznamuje otroke.
Številna ponižanja za Roka in Tejo, potem ko sta starša ostala brez dela zaslužka.
Jeseni smo med zgodbami otrok iz projekta Botrstvo predstavili zgodbo šestnajstletnega Jake, desetletnega Nejca in prvošolčka Ažbeta. Pripovedovala jo je njihova mama, ki s svojo minimalno plačo ni mogla zagotoviti niti hrane in kurjave, pridnim šolarjem pa ne vseh potrebščin za novo šolsko leto. Nekaj mesecev pozneje je njihovo življenje lepše ...
Petnajstletni Klemen je fant z večjimi težavami v telesnem in duševnem razvoju. Toda to ni le zgodba o njem, pač pa tudi o tem, kako neizprosno uničujoča je dolgotrajna brezposelnost njegovih staršev, delovnih invalidov, ki po letih pomanjkanja in vztrajanja v tej brezizhodni finančni stiski ne najdeta več smisla.
Zgodba Gašperja, Monike in Marka. Zgodbo smo ob objavi, junija lani, naslovili: »Morda je to moje zadnje poletje«. Naslov je žal bil preroški. Mamica treh otrok je pred dnevi izgubila boj z boleznijo.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
Neveljaven email naslov