Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stiske otrok v času šolanja na daljavo

18.05.2020

Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.

Nihče ne ve, kaj vse se je dogajalo v teh tednih doma, koliko otrok je živelo v nespodbudnih družinskih razmerah, v strahu. Znova se je izkazalo, kako so predvsem družinske razmere ključne za uspešnost šolanja na daljavo

“Ko smo izvedeli, da je oči zbolel, smo se obremenjevali in razmišljali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Če bo preživel. Vse razmišljaš. Čeprav nekdo misli, da kot mlad človek ne veš, kaj je pritisk, kaj je stres, jaz mislim, da ni tako. Vseeno to vpliva, to imaš v glavi, ne moreš se normalno sprostiti in posvetiti svojemu cilju.”

Naš sogovornik, zdaj že polnoletni dijak, je zagotovo med tistimi, katerih domače razmere res močno vplivajo na uspešnost in motivacijo za opravljanje šolskih obveznosti. Ko ne dela honorarno, je namreč na voljo staršem.

“Pri očetu je bolezen že toliko napredovala, da je izgubil veliko telesne mase, zato težko hodi. Je tudi astmatik in če dobi napad, je težava, ker so mu odstranili polovico pljuč. On ne more pomagati mami, ona ne more pomagati njemu, zato skrbim za oba. Mami ima hrbtenico v slabem stanju in je že skoraj invalidka. Poskušamo, da vseeno čim več uporablja invalidski voziček.”

Toda pred dobrima dvema mesecema se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, dober mesec je preživela v bolnišnici, domov je prišla z zahtevno diagnozo.

“Ugotovili so, da ima raka na pljučih in bezgavkah. Težava je, ker je to razširjeno po celih pljučnih bezgavkah, bolezen je hitro napredovala. Začela je dobivati biološko kemoterapijo in se borimo. Prva dva tedna sta bila stresna, saj so bile to hude bolečine, to je tako zdravilo, ko človek ni pri zavesti, zato potrebuje štiriindvajseturno oskrbo. Si zraven nje in jo tolažiš, si psihična in fizična opora.”

Tako v manjšem blokovskem stanovanju komaj polnoleten edinorojeni skrbi za preživetje in zdravstveno oskrbo dveh zelo bolnih staršev.

“Kuham največ v družini, sem naučen že iz otroštva. Opravljam hišna opravila. Res mi ni težko tega početi. Čistim, kuham, peljem ju k zdravniku, ko sem delal, sem pomagal še pri plačilu položnic in nabavi hrane. Fizično sem navajen delati, ko pa gresta spat, sem v sobi in razmišljam, kaj bo jutri, kaj pa če se zgodi, da kateri od staršev umre, kaj bo potem. To vseeno navleče neke posledice zate in bolj ko razmišljaš o tem, slabše je. Ne morem pa ne razmišljati o tem, ker te vseeno skrbi. Skušaš se zamotiti z drugimi stvarmi, greš na kakšen sprehod. Obenem se še šolam in res ni lahko.”

Šolarji in dijaki brez računalniške opreme za dostop do izobraževanja na daljavo

Tako kot naš sogovornik številni šolarji in dijaki niso imeli ne računalniške opreme ne znanja, kako z njo delati, ko so jo dobili. Težavo sta predstavljala dostop do interneta in tiskanje učnih listov, nekaterim učencem je obupno manjkala pomoč pri razumevanju snovi, delanju nalog, ostali so brez specialnopedagoške pomoči, ki jim jo zagotavljajo sicer že skoraj zloglasne odločbe. Za številne, predvsem molčeče, nevidne najstnike, ki o stiskah težko govorijo, nikoli ne bomo vedeli, skozi kakšen pekel so šli. Prostovoljci opozarjajo na družine, ki so ostale brez osnovne hrane, brez vseh sredstev za preživljanje, na družine, ki živijo v vlažnih, plesnivih in tako premajhnih stanovanjih, da lahko mladostniki spijo le pod kuhinjsko mizo. Številni bodo znova – kot se je to zgodilo že v prejšnji krizi – prevzeli nase strašansko breme preživetja svoje družine.

Med tistimi, ki je v času triletnega poklicnega izobraževanja, je tudi naš sogovornik. Več okoliščin je sovpadlo, da tretjega letnika lani ni zmogel končati, z očetovo invalidsko upokojitvijo se je zmanjšal tudi družinski dohodek:

“Nikoli nismo živeli v razkošju, vedno smo živeli skromno. Smo iz delovne družine, mami je delala v več službah hkrati. Ni nam težko delati. Tudi sam sem delal, ko sem se šolal, delal sem po šestnajst, osemnajst ur na dan. To je bila neka konstanta. Z minimalno pokojnino se ne da preživeti v teh standardih. Delati sem začel že v prvem letniku, takrat so bila to poletna dela in delo med vikendi. Zares pa sem prek študentskega servisa začel delati proti koncu drugega letnika. Do zdaj sem vseskozi delal, razen zdaj zaradi epidemije koronavirusa.”

Šolanje je lani dal na stran, da je lahko delal in preživljal družino

Šola je bila kolateralna žrtev, lani tretjega letnika ni izdelal in s tem šolanja ni končal, a bil je trdno odločen, da bo letos opravil manjkajoče predmete in zaključne izpite. Z zaprtjem šole je postal računalnik izjemno pomemben. A računalnika ni imel.

“To je bilo zame nekaj najhujšega. Imaš željo nekaj narediti, a preprosto ne moreš. Potem sem dobil računalnik, za kar sem še danes presenečen. In to ni bil rabljen računalnik, ampak nov računalnik iz humanitarne organizacije. Zdaj se veselim, začel sem delati. Neka nova izkušnja.”

Vsi pa niso imeli take sreče, marsikdo si računalnika ne more kupiti, pa tudi podarjenega ni lahko kar uporabljati. Družine imajo po več otrok, ki bi ga potrebovali hkrati, in veliko staršev nima niti najmanjših osnov računalniške pismenosti, s katero bi lahko pomagali svojim otrokom.

“Največji problem je, da se zelo veliko pričakuje od nekoga. Od tebe pričakujejo, da delaš računalniške predstavitve in podobne stvari. Ampak od kod? Ti pa se ne moreš prerekati z njimi, ker marsikateri učitelj tega ne razume. Vsi mislijo, da učenci imajo te veščine, a jaz nisem edini, veliko je takih otrok oziroma najstnikov s še veliko hujšim položajem doma, pa se tega sploh ne zavedamo.”

Dijaki brez izrednega kriznega dodatka

Sam bi letos moral opravljati le izpite, a kljub temu posebej opozarja na tiste dijake triletnih programov, v katerem se je šolal tudi sam, ki prvo polovico letošnjega šolskega leta zaradi obvezne prakse pri delodajalcu sploh niso bili v šoli:

“Nekateri so bili zdaj pol leta na praksi in nimajo niti ocen. Preprosto si ne znam predstavljati njihovega položaja in do neke mere je zelo nepošteno, kako so se odločili. Enostavno so nas spregledali. Nekdo ima takšen položaj, kot ga imam jaz, nekdo ima še hujši položaj. Kaj pa potem? Pa mu nihče ne pomaga, nobene pomoči ni.”

Čeprav tako tragičnih zgodb, kot je njegova, k sreči ni veliko, je dejstvo, da je med stenami domov skritih še veliko drugačnih stisk, nikoli izpovedanih tragedij, udarcev, zlorab in pomanjkanj. Sogovornik je prepričan, da so te že tako ali tako spregledane in da je v izobraževanju bistveno premalo zanimanja za to, kaj se mladostnikom dogaja, kakšno pomoč bi potrebovali, zakaj jim v šoli ne gre. V času, ko je celoten svet na glavo obrnila še korona, pa bi morali stiske otrok in mladih nasploh bistveno bolj upoštevati, je prepričan sogovornik.

Sam ne more spremeniti nič 

“Samo jaz ne morem spremeniti ničesar. A če bi nas skupaj stopilo več in bi delili svoje težave, bi se dalo kaj spremeniti. Kaj se nam dogaja, je nepošteno. Da so pozabili na dijake. Mislim, da na mlajših svet stoji in ne zaslužimo si tega, da so nas spregledali, ker smo pridni, delovni, se trudimo, nismo težavni.”

Na problem razslojenosti šolarjev in dijakov, ki ga je sistem šolanja na daljavo le še močneje poglobil, na diskriminatornost in problem neenakih možnosti, na pomanjkljivo pomoč otrokom z učnimi in drugimi težavami, pristojno ministrstvo za šolstvo nekatere humanitarne organizacije in učitelji opozarjajo že od začetka koronakrize. A pristojni so se odločili, da bodo matura in tudi zaključni izpiti potekali skoraj povsem brez sprememb.

Dijaku iz zgodbe lahko pomagate tudi z nakazilom na TRR s spodnjimi podatki:

Prejemnik: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Proletarska 1
1000 Ljubljana
IBAN SI56 3300 0000 1303 865, odprt pri Addiko banki
Sklic: SI00 701
Koda namena: CHAR
Namen: Pomoč dijaku iz oddaje na Val 202


Botrstvo

538 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Stiske otrok v času šolanja na daljavo

18.05.2020

Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.

Nihče ne ve, kaj vse se je dogajalo v teh tednih doma, koliko otrok je živelo v nespodbudnih družinskih razmerah, v strahu. Znova se je izkazalo, kako so predvsem družinske razmere ključne za uspešnost šolanja na daljavo

“Ko smo izvedeli, da je oči zbolel, smo se obremenjevali in razmišljali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Če bo preživel. Vse razmišljaš. Čeprav nekdo misli, da kot mlad človek ne veš, kaj je pritisk, kaj je stres, jaz mislim, da ni tako. Vseeno to vpliva, to imaš v glavi, ne moreš se normalno sprostiti in posvetiti svojemu cilju.”

Naš sogovornik, zdaj že polnoletni dijak, je zagotovo med tistimi, katerih domače razmere res močno vplivajo na uspešnost in motivacijo za opravljanje šolskih obveznosti. Ko ne dela honorarno, je namreč na voljo staršem.

“Pri očetu je bolezen že toliko napredovala, da je izgubil veliko telesne mase, zato težko hodi. Je tudi astmatik in če dobi napad, je težava, ker so mu odstranili polovico pljuč. On ne more pomagati mami, ona ne more pomagati njemu, zato skrbim za oba. Mami ima hrbtenico v slabem stanju in je že skoraj invalidka. Poskušamo, da vseeno čim več uporablja invalidski voziček.”

Toda pred dobrima dvema mesecema se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, dober mesec je preživela v bolnišnici, domov je prišla z zahtevno diagnozo.

“Ugotovili so, da ima raka na pljučih in bezgavkah. Težava je, ker je to razširjeno po celih pljučnih bezgavkah, bolezen je hitro napredovala. Začela je dobivati biološko kemoterapijo in se borimo. Prva dva tedna sta bila stresna, saj so bile to hude bolečine, to je tako zdravilo, ko človek ni pri zavesti, zato potrebuje štiriindvajseturno oskrbo. Si zraven nje in jo tolažiš, si psihična in fizična opora.”

Tako v manjšem blokovskem stanovanju komaj polnoleten edinorojeni skrbi za preživetje in zdravstveno oskrbo dveh zelo bolnih staršev.

“Kuham največ v družini, sem naučen že iz otroštva. Opravljam hišna opravila. Res mi ni težko tega početi. Čistim, kuham, peljem ju k zdravniku, ko sem delal, sem pomagal še pri plačilu položnic in nabavi hrane. Fizično sem navajen delati, ko pa gresta spat, sem v sobi in razmišljam, kaj bo jutri, kaj pa če se zgodi, da kateri od staršev umre, kaj bo potem. To vseeno navleče neke posledice zate in bolj ko razmišljaš o tem, slabše je. Ne morem pa ne razmišljati o tem, ker te vseeno skrbi. Skušaš se zamotiti z drugimi stvarmi, greš na kakšen sprehod. Obenem se še šolam in res ni lahko.”

Šolarji in dijaki brez računalniške opreme za dostop do izobraževanja na daljavo

Tako kot naš sogovornik številni šolarji in dijaki niso imeli ne računalniške opreme ne znanja, kako z njo delati, ko so jo dobili. Težavo sta predstavljala dostop do interneta in tiskanje učnih listov, nekaterim učencem je obupno manjkala pomoč pri razumevanju snovi, delanju nalog, ostali so brez specialnopedagoške pomoči, ki jim jo zagotavljajo sicer že skoraj zloglasne odločbe. Za številne, predvsem molčeče, nevidne najstnike, ki o stiskah težko govorijo, nikoli ne bomo vedeli, skozi kakšen pekel so šli. Prostovoljci opozarjajo na družine, ki so ostale brez osnovne hrane, brez vseh sredstev za preživljanje, na družine, ki živijo v vlažnih, plesnivih in tako premajhnih stanovanjih, da lahko mladostniki spijo le pod kuhinjsko mizo. Številni bodo znova – kot se je to zgodilo že v prejšnji krizi – prevzeli nase strašansko breme preživetja svoje družine.

Med tistimi, ki je v času triletnega poklicnega izobraževanja, je tudi naš sogovornik. Več okoliščin je sovpadlo, da tretjega letnika lani ni zmogel končati, z očetovo invalidsko upokojitvijo se je zmanjšal tudi družinski dohodek:

“Nikoli nismo živeli v razkošju, vedno smo živeli skromno. Smo iz delovne družine, mami je delala v več službah hkrati. Ni nam težko delati. Tudi sam sem delal, ko sem se šolal, delal sem po šestnajst, osemnajst ur na dan. To je bila neka konstanta. Z minimalno pokojnino se ne da preživeti v teh standardih. Delati sem začel že v prvem letniku, takrat so bila to poletna dela in delo med vikendi. Zares pa sem prek študentskega servisa začel delati proti koncu drugega letnika. Do zdaj sem vseskozi delal, razen zdaj zaradi epidemije koronavirusa.”

Šolanje je lani dal na stran, da je lahko delal in preživljal družino

Šola je bila kolateralna žrtev, lani tretjega letnika ni izdelal in s tem šolanja ni končal, a bil je trdno odločen, da bo letos opravil manjkajoče predmete in zaključne izpite. Z zaprtjem šole je postal računalnik izjemno pomemben. A računalnika ni imel.

“To je bilo zame nekaj najhujšega. Imaš željo nekaj narediti, a preprosto ne moreš. Potem sem dobil računalnik, za kar sem še danes presenečen. In to ni bil rabljen računalnik, ampak nov računalnik iz humanitarne organizacije. Zdaj se veselim, začel sem delati. Neka nova izkušnja.”

Vsi pa niso imeli take sreče, marsikdo si računalnika ne more kupiti, pa tudi podarjenega ni lahko kar uporabljati. Družine imajo po več otrok, ki bi ga potrebovali hkrati, in veliko staršev nima niti najmanjših osnov računalniške pismenosti, s katero bi lahko pomagali svojim otrokom.

“Največji problem je, da se zelo veliko pričakuje od nekoga. Od tebe pričakujejo, da delaš računalniške predstavitve in podobne stvari. Ampak od kod? Ti pa se ne moreš prerekati z njimi, ker marsikateri učitelj tega ne razume. Vsi mislijo, da učenci imajo te veščine, a jaz nisem edini, veliko je takih otrok oziroma najstnikov s še veliko hujšim položajem doma, pa se tega sploh ne zavedamo.”

Dijaki brez izrednega kriznega dodatka

Sam bi letos moral opravljati le izpite, a kljub temu posebej opozarja na tiste dijake triletnih programov, v katerem se je šolal tudi sam, ki prvo polovico letošnjega šolskega leta zaradi obvezne prakse pri delodajalcu sploh niso bili v šoli:

“Nekateri so bili zdaj pol leta na praksi in nimajo niti ocen. Preprosto si ne znam predstavljati njihovega položaja in do neke mere je zelo nepošteno, kako so se odločili. Enostavno so nas spregledali. Nekdo ima takšen položaj, kot ga imam jaz, nekdo ima še hujši položaj. Kaj pa potem? Pa mu nihče ne pomaga, nobene pomoči ni.”

Čeprav tako tragičnih zgodb, kot je njegova, k sreči ni veliko, je dejstvo, da je med stenami domov skritih še veliko drugačnih stisk, nikoli izpovedanih tragedij, udarcev, zlorab in pomanjkanj. Sogovornik je prepričan, da so te že tako ali tako spregledane in da je v izobraževanju bistveno premalo zanimanja za to, kaj se mladostnikom dogaja, kakšno pomoč bi potrebovali, zakaj jim v šoli ne gre. V času, ko je celoten svet na glavo obrnila še korona, pa bi morali stiske otrok in mladih nasploh bistveno bolj upoštevati, je prepričan sogovornik.

Sam ne more spremeniti nič 

“Samo jaz ne morem spremeniti ničesar. A če bi nas skupaj stopilo več in bi delili svoje težave, bi se dalo kaj spremeniti. Kaj se nam dogaja, je nepošteno. Da so pozabili na dijake. Mislim, da na mlajših svet stoji in ne zaslužimo si tega, da so nas spregledali, ker smo pridni, delovni, se trudimo, nismo težavni.”

Na problem razslojenosti šolarjev in dijakov, ki ga je sistem šolanja na daljavo le še močneje poglobil, na diskriminatornost in problem neenakih možnosti, na pomanjkljivo pomoč otrokom z učnimi in drugimi težavami, pristojno ministrstvo za šolstvo nekatere humanitarne organizacije in učitelji opozarjajo že od začetka koronakrize. A pristojni so se odločili, da bodo matura in tudi zaključni izpiti potekali skoraj povsem brez sprememb.

Dijaku iz zgodbe lahko pomagate tudi z nakazilom na TRR s spodnjimi podatki:

Prejemnik: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Proletarska 1
1000 Ljubljana
IBAN SI56 3300 0000 1303 865, odprt pri Addiko banki
Sklic: SI00 701
Koda namena: CHAR
Namen: Pomoč dijaku iz oddaje na Val 202


10.07.2024

Nekateri otroci se s taborov najraje nikoli ne bi vrnili domov

"So otroci, ki se zbujajo ponoči, jokajo, ki jih je treba potolažiti, z nami je deklica, ki je neutolažljiva, vendar ne zaradi domotožja, pa fantek, ki je pred kratkim izgubil mamico. Zgodbe so presunljive in težke, nikoli ne drezamo in ne sprašujemo, dajemo jim le občutek varnosti, da lahko spregovorijo in njihove zgodbe so res težke," o izkušnjah s prvega letošnjega letovanja pravi Nina Balent iz Zveze Anita Ogulin in ZPM. Poletni tabori so ob zabavi, sprostitvi in uživanju v počitniškem času dobra priložnost tudi za učenje življenjskih veščin, prepoznavanje in pomoč otrokom v stiskah, žal včasih tudi za to, da se otroci lahko do sitega najedo. In še vedno jih ni malo, ki na tabore prihajajo brez najosnovnejših potrebščin. In ki se najraje nikoli ne bi vrnili domov.


03.07.2024

Čarobno poletje: Ne le za en dan, hvaležni smo za vsako minuto, ki jo lahko skupaj preživimo lepo

"Nič zato, če gre za le en dan, nekdo je nekaj podaril zato, da smo lahko en dan z otroki nekje na lepšem. In bodimo hvaležni za vsako minuto, ki jo lahko tam preživimo," o možnosti, da v okviru akcije Čarobno poletje s svojima otrokoma odide na enodnevno doživetje, razmišlja samohranilka, ki zaradi skrajšanega delovnika in nizke plače z otrokoma komajda preživi mesec. Zato je pomoč akcij, ki jim lepšajo počitnice, sploh edina, ki jo imajo za preživljanje kakovostnih počitniških dni. Letovanja otrok, ki jih omogočajo različne humanitarne organizacije, so za otroke neprecenljiva izkušnja, a to niso doživetja, ki bi jih izkusili skupaj z družino. In čeprav je to morda le enodnevni izlet, obisk bazena, prireditve, ogled predstave, za družine pomeni več kot bi si lahko predstavljali. To se je velikokrat pokazalo v akciji Čarobna zima, zato bo to poletje akcija dobila še poletno različico. S sredstvi, zbranimi za Čarobno poletje bodo vsaj en brezskrbni dan doživetij lahko izkusile družine z vseh koncev Slovenije.


26.06.2024

Ustvarjalnost ne pozna spola in socialno-ekonomskega statusa

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je poleg bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v letu 2022 v 64 državah prvič preverjala tudi ustvarjalno mišljenje 15-letnikov, pri tem so sodelovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. Pedagoški inštitut je sicer rezultate raziskave PISA 2022 s področja matematične in naravoslovne pismenosti predstavil že decembra lani.


19.06.2024

Subvencija stanarine: Zapleten birokratski postopek in odklonilen odnos lastnikov nepremičnin

Opozorili smo že na križe in težave, ki jih imajo pri najemanju zasebnih nepremičnin revnejše družine, še posebej tiste z več otroki ali z majhnimi otroki. Da bi ob katastrofalnih razmerah na zasebnem najemnem trgu država vsaj nekoliko pomagala, je bila pred leti uvedena možnost subvencije, a je pot do nje precej zapletena. Deloma zato, ker je postopek kar zapleten, kot tudi zato, ker lastniki nepremičnin njeno uveljavljanje lahko odklanjajo.


12.06.2024

Stanovanje bodo raje oddali nekomu s psom kot nekomu z dojenčkom

Revne družine so pri iskanju najemnega stanovanja brez kakršne koli pogajalske moči, praviloma jih ponudniki stanovanj zavrnejo takoj, že zato, ker sploh imajo otroke, kaj šele, če jih imajo več ali če so ti še majhni. Če pa stanovanje uspejo najeti, pa pogosto dneve načrtno preživljajo čim več zunaj doma, samo zato, da ne bi bilo karkoli narobe, da se ne bi nad čim pritoževali sosedje in bi zato izgubili dom, kažejo izkušnje strokovnih sodelavk programa Botrstvo pri delu z družinami, ki svoj dom iščejo na zasebnem najemnem trgu nepremičnin. Iskanje je za družine, še posebej, če imajo omejena finančna sredstva, izrazito stresna izkušnja, ki jih sili tudi v najemanje bistveno premajhnih in za bivanje skrajno neprimernih stanovanj. Ki so zanje kljub temu edini dom. S čim se soočajo, zakaj je prepričanje, da družine ni mogoče izseliti, precej napačno in na kaj morajo tako najemniki kot najemodajalci paziti pri sklepanju pogodb?


05.06.2024

Ne vem, če se ljudje sploh zavedajo, koliko otrokom pomeni taka pomoč!

Dijakinja 3. letnika srednje šole si srčno želi doseči izobrazbo, saj jo izbrani poklic zelo veseli, z vsakim letom, preživetim v šoli, bolj. A njen dom je od šole oddaljen vsaj uro do uro in pol vožnje v vsako smer, zato jo je plačilo dijaškega doma ob vpisu v to šolo močno skrbelo. Ob ločenih starših, očetu invalidskemu upokojencu in mami, ki opravlja javna dela, bi bilo plačilo bivanja v dijaškem domu komajda izvedljivo ali sploh ne. Zdaj ima v dijaškem domu zagotovljeno varno bivanje, prehrano in učno pomoč. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, pa lahko porabi za učenje snovi, za petje in za šport. Brez pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo, bi najbrž srednješolska leta preživljala zelo drugače, velikansko olajšanje in hvaležnost pa čuti tudi njena mama.


29.05.2024

Socialni transferji so diskriminatorni, vse manj učinkoviti in zgrešijo več kot četrtino upravičencev

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje.


22.05.2024

Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje.


15.05.2024

ZPM Ljubljana Moste Polje za večjo prepoznavnost odslej z novim imenom

53 let po ustanovitvi ena najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij za pomoč otrokom pri nas, ZPM Ljubljana Moste Polje, dobiva novo ime. Po več pobudah in nekajletnih pripravah so organi upravljanja soglasno sklenili, da bo sprememba imena, ki po novem obsega tudi ime dolgoletne sekretarke in zdaj predsednice Anite Ogulin, pripomogla k večji prepoznavnosti, poudarila vseslovenskost vseh dejavnosti, s katerimi pomagajo otrokom in družinam po vsej državi, in preprečevala zamenjavo z organizacijami s podobnim imenom.


08.05.2024

Pripomočki na maturi: Diskriminacija ali samo togo upoštevanje zakona?

Dijakinje in dijaki so letošnji spomladanski izpitni rok včeraj odprli z esejem pri slovenščini, sledi pa še dober mesec in pol reševanja maturitetnih pol. Že tako zelo stresno obdobje pa je še nekoliko stresnejše za tiste, ki jim konvencionalni okvir mature ni pisan na kožo: tako imenovani zrelostni izpit bi namreč uspešneje reševali s prilagoditvami, kot so uporaba barvnih folij, posebnih LOOP slušalk, ki blažijo motnjo pozornosti, in podobnega. Gre za vizualno majhne predmete, ki pa lahko znatno zmanjšajo vrzel diskriminacije.


29.04.2024

Minimalna plača: Brez humanitarcev ne bi imela niti za najemnino in hrano

Rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in veliko povpraševanje po kadrih bi zlahka lahko razumeli kot znak, da zaposleni ljudje s svojo plačo lahko živijo vsaj znosno življenje, tudi zato, ker se je minimalna plača v zadnjem času vendarle nekoliko zvišala. Toda pri humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je vse več prosilcev za pomoč zaposlenih in to za polni delovni čas, ne nujno z nizko izobrazbo in ne na najnižjih delovnih mestih, pa vendar ne zmorejo več plačevati osnovnih življenjskih stroškov. Pri ZPM Moste, kjer vodijo tudi program Botrstvo, opažajo, da se še posebej izrazito stiske kažejo v enostarševskih družinah in da zaposleni še težje priznavajo, da ne zmorejo preživeti. Takšna je tudi zgodba mame osnovnošolca, ki se je zaradi zelo nizke plače z otrokom v zadnjih štirih letih že petič prisiljena seliti. Nekaj podatkov o tem, koliko zaposlenih prejema minimalno plačo in kakšne so plačne razlike v javnem in zasebnem sektorju, poda analitik za področje trga dela in plač z Urada za makroekonomske analize in razvoj RS Mitja Perko.


23.04.2024

Kar normalno je, da mladi vedno težje zaupamo drug drugemu

Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.


17.04.2024

Lanina zgodba: Komaj čakam dan, ko se mi ne bo treba vrniti domov v to kričanje, bežanje, klicanje policije

Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"


10.04.2024

Brezplačni maturitetni tečaj je v praksi dostopen le dijakom, ki jih vse leto vzdržujejo starši

Tokratna sogovornica je z odliko končala tako srednjo strokovno šolo in tudi poklicno maturo, a ker si je izbrala študij, na katerem je pogoj za vpis splošna matura, se je vpisala v celoletni maturitetni tečaj, ki je uradna priprava na ta zrelostni izpit. Tečaj je sicer brezplačen, a je za dijake, ki doma nimajo finančne podpore, vseeno težko dosegljiv, ker za leto takega izobraževanja niso upravičeni do štipendije, subvencija za bivanje v dijaških domovih pa ne glede na socialno-ekonomsko stanje in na dolgoletno opozarjanje na ta problem, še vedno sploh ne obstaja. Na pristojnem ministrstvu trdijo, da to ni težava, saj da so tečaji vsakomur dosegljivi z dnevno vožnjo, pa tudi zanimanja zanje ni prav veliko. Velik pa je osip med vpisanimi dijaki, ki ob nerednem obiskovanju tečaja takoj izgubijo status dijaka.


03.04.2024

Ni pošteno, da od nas pričakujejo načrt življenja, če še sami ne vemo, kdo smo

Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?


27.03.2024

Anitin sklad: Če lahko pomagamo nemudoma, ljudi obvarujemo pred še hujšimi težavami

Predvsem delo na terenu z družinami, z obiski njihovih domov, z osebno oceno stanja in s pogovorom, veliko lažje odkrije nakopičene težave družin. Starši namreč v prošnjah za pomoč pogosto navajajo le del težav, stik z njimi pa lahko za začetnimi problemi počasi naplavi še mnogo skritih. Če strokovni sodelavci ZPM Moste Polje takrat lahko takoj pomagajo, s tem velikokrat preprečijo povečevanje nastalih stroškov in predvsem stisk in težav. Prav takim hitrim pomočem bo odslej namenjen poseben Anitin sklad.


20.03.2024

Goran Dragić: Prav je, da okolju, kjer sem odraščal, dam nekaj nazaj

Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.


13.03.2024

Težko je delati same nočne izmene, a želimo ohraniti vsaj to plesni polno stanovanje

Odhod iz nasilnega razmerja je zelo zahteven korak, ki ga zmorejo redke žrtve, praviloma ženske, življenje po njem pa je pogosto zelo težko. Sogovornica se je z dvema otrokoma najprej umaknila v varno hišo, po odhodu iz nje pa se je spoprijemala z neštetimi težavami, tudi sistemskimi, najtežje je pri iskanju stanovanja in varstvu otrok. Ker je zaradi višjih dodatkov prisiljena delati skoraj same nočne izmene, dnevno spi le nekaj ur, kljub popolni izčrpanosti pa druge rešitve kot življenje v premajhnem in plesni polnem stanovanju in nenehnem odrekanju sploh nima.


06.03.2024

Nevidno in neplačano: skrbstveno delo žensk

Od oskrbe lastnih otrok, nato do lastnih staršev. Vzdrževanje članov družine v večini primerov pade na ženske. V duhu praznovanja mednarodnega dneva žensk je tokratna oddaja Botrstvo namenjena vedno bolj aktualni problematiki skrbstvenem dela kot nevidnega dela žensk. Zakaj ostaja nevidno in neplačano? Tradicija pravi, da preprosto zato, ker ženske skrbijo iz dobrosrčnosti. O razsežnostih in posledicah skrbstvenega dela smo se pogovarjali z dolgoletno raziskovalko na tem področju dr. Majdo Hrženjak.


28.02.2024

Eni skrivajo težavo, drugi vpijejo po pomoči

Smo sredi akcije 40 dni brez alkohola, ki je izraz solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega. Zaradi stigme je pogosto težko poiskati pomoč, alkoholizem v družini pa zaznamuje otroke tudi v njihovi odrasli dobi. Stroka opozarja, da imamo dva skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo - pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, ki prikrivajo družinsko sramoto, in tiste, ki z različnimi oblikami prestopniškega vedenja kričijo po pomoči.


Stran 1 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov