Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zanje je šola najprej varna hiša, šele nato izobraževalna ustanova

07.09.2020

Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.

Letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja. In zelo so lačni, prenajedajo se s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino

"Letos so res lačni, jemljejo si po deset kosov kruha in namaze, ki jih hranijo za domov, ker se čutijo odgovorni tudi za družine. Letos so tudi veliko bolj nemirni, agresivni, eksplozivni, ne morejo se obvladati, izbruhnejo brez posebnega razloga, denimo kar med pripravljenim programom, izjemno težko nadzorujemo njihovo jezo. Otroci tepejo, kričijo, nenadzorovano jočejo, se tresejo, imajo anksiozne napade. Tako skušajo opozoriti, naj jih nekdo opazi. Doma se ne počutijo varne, tukaj med nami pa se in tukaj si sploh upajo izraziti čustva. Še lani so otroci stiske bolj kazali z otožnostjo, žalostjo, depresijo. Letos tega skoraj ni, le jeza in agresija,"  letošnjo izkušnjo spremljanja otrok na letovanjih opisuje prostovoljka Neža. Letovanja so priložnost za nove izkušnje in nova prijateljstva, a so hkrati tudi pokazatelj, kako otroci živijo druge dni v letu. Sploh letos so se stiske, ki so se zaradi dolgotrajnega bivanja doma morda še bolj zgostile, kazale na različne načine in so presenetile tudi najizkušenejše vzgojitelje, hkrati pa so tudi razkrile, kako pomembno vlogo v življenju teh otrok igra šola.

Ko je doma pekel, je šola zanje varen dom vsaj nekaj ur na dan

"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"

"Ko je šolanje potekalo na daljavo, so morali biti doma. Niso dobili pravega izobraževanja, niso bili z vrstniki, niso imeli niti 5 ur varnostni na dan, ki jim jih sicer zagotavlja šola. In šola je zanje varen dom! Tam jih nihče ne tepe, tam je hrana, ki pri naših otrocih ni samoumevna. Varnost, ljubezen, hrana, dom, vsak otrok, vsak človek ima potrebo po tem. In vsak si zasluži počutiti se varno. In če se šole spet zaprejo, je to pekel za otroke!" opozarja Neža. "Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"

Tudi zagotavljanje varnosti in sprejetost sta pomembna za zdravje otrok

Zdaj, ko mora po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova ostajati doma, bi ob odločanju, kdaj in za koliko časa bo treba otroke umakniti iz šol, odločevalci morali upoštevati tudi širšo sliko, opozarjajo v humanitarnih organizacijah. Če se nevarnosti virusa že precej dobro zavedamo, se nevarnosti neprimernega okolja, nasilja, zanemarjanja in ustrahovanja otrok, ki bo nedvomno imelo tudi dolgoročne posledice, zavedamo bistveno premalo. In tudi to ima pomemben vpliv na zdravje otrok. "Za te otroke je šola varna hiša, ne izobraževalna ustanova. Oni se tam počutijo varno in tam so varni, izobraževanje je zanje drugotnega pomena," še dodaja Neža.

Letovanja, na katerih se otroci iz svojih domov vsaj začasno umaknejo, pa so zanje zelo pomembna izkušnja, zato hvala vsem, ki ste tudi letos pomagali, da so se jih lahko udeležili tudi otroci iz programa Botrstvo.


Botrstvo

528 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Zanje je šola najprej varna hiša, šele nato izobraževalna ustanova

07.09.2020

Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.

Letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja. In zelo so lačni, prenajedajo se s kruhom in v torbe spravljajo namaze za svojo družino

"Letos so res lačni, jemljejo si po deset kosov kruha in namaze, ki jih hranijo za domov, ker se čutijo odgovorni tudi za družine. Letos so tudi veliko bolj nemirni, agresivni, eksplozivni, ne morejo se obvladati, izbruhnejo brez posebnega razloga, denimo kar med pripravljenim programom, izjemno težko nadzorujemo njihovo jezo. Otroci tepejo, kričijo, nenadzorovano jočejo, se tresejo, imajo anksiozne napade. Tako skušajo opozoriti, naj jih nekdo opazi. Doma se ne počutijo varne, tukaj med nami pa se in tukaj si sploh upajo izraziti čustva. Še lani so otroci stiske bolj kazali z otožnostjo, žalostjo, depresijo. Letos tega skoraj ni, le jeza in agresija,"  letošnjo izkušnjo spremljanja otrok na letovanjih opisuje prostovoljka Neža. Letovanja so priložnost za nove izkušnje in nova prijateljstva, a so hkrati tudi pokazatelj, kako otroci živijo druge dni v letu. Sploh letos so se stiske, ki so se zaradi dolgotrajnega bivanja doma morda še bolj zgostile, kazale na različne načine in so presenetile tudi najizkušenejše vzgojitelje, hkrati pa so tudi razkrile, kako pomembno vlogo v življenju teh otrok igra šola.

Ko je doma pekel, je šola zanje varen dom vsaj nekaj ur na dan

"Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"

"Ko je šolanje potekalo na daljavo, so morali biti doma. Niso dobili pravega izobraževanja, niso bili z vrstniki, niso imeli niti 5 ur varnostni na dan, ki jim jih sicer zagotavlja šola. In šola je zanje varen dom! Tam jih nihče ne tepe, tam je hrana, ki pri naših otrocih ni samoumevna. Varnost, ljubezen, hrana, dom, vsak otrok, vsak človek ima potrebo po tem. In vsak si zasluži počutiti se varno. In če se šole spet zaprejo, je to pekel za otroke!" opozarja Neža. "Oni nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, letos prvič opažam, da otroci ob prihodu v očeh nimajo upanja, da bi jim kdo pomagal. Saj se v medijih kar veliko govori o takih stiskah, a tudi sama si nisem predstavljala, da je tako hudo, dokler se nisem srečala s temi otroki. Še hrana in pijača niso samoumevni!"

Tudi zagotavljanje varnosti in sprejetost sta pomembna za zdravje otrok

Zdaj, ko mora po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova ostajati doma, bi ob odločanju, kdaj in za koliko časa bo treba otroke umakniti iz šol, odločevalci morali upoštevati tudi širšo sliko, opozarjajo v humanitarnih organizacijah. Če se nevarnosti virusa že precej dobro zavedamo, se nevarnosti neprimernega okolja, nasilja, zanemarjanja in ustrahovanja otrok, ki bo nedvomno imelo tudi dolgoročne posledice, zavedamo bistveno premalo. In tudi to ima pomemben vpliv na zdravje otrok. "Za te otroke je šola varna hiša, ne izobraževalna ustanova. Oni se tam počutijo varno in tam so varni, izobraževanje je zanje drugotnega pomena," še dodaja Neža.

Letovanja, na katerih se otroci iz svojih domov vsaj začasno umaknejo, pa so zanje zelo pomembna izkušnja, zato hvala vsem, ki ste tudi letos pomagali, da so se jih lahko udeležili tudi otroci iz programa Botrstvo.


21.02.2022

Tisti, ki so v razredu tiho, so za učitelje postali nevidni

Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.


31.01.2022

Nimaš občutka, da si človek, pač pa da smo samo številke, ki morajo pridobiti ocene

Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?


24.01.2022

Le kak promil obdavčitve premoženja bi odpravil večino vseh problemov neenakosti

Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.


17.01.2022

Društvo Duh časa nujno potrebuje nove prostore

Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."


10.01.2022

Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni

V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.


03.01.2022

Iskrice novoletnih želja

Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?


27.12.2021

Nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali na drugi strani

Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.


23.12.2021

Izbor za Ime leta je že vrsto let povezan s programom Botrstvo

Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.


20.12.2021

Vse pomembnejši delček dohodnine za pomoč nevladnikom

Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.


13.12.2021

Več milijonov deklic se nikoli ne bo vrnilo v šole, mnoge bodo prisiljene v otroške poroke

Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.


06.12.2021

December je tudi za mnoge otroke najtežji mesec v letu

Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.


29.11.2021

Tudi najbogatejše države so klecnile pri problemu naraščajoče revščine

Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.


22.11.2021

Do konca življenja bom hranila hlače, ki sem jih kupila s prvim botrovim denarjem

Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.


15.11.2021

Kolesa za vse!

Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.


01.11.2021

Če že prižigate sveče, prižgite dobrodelne sveče

Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.


25.10.2021

Študentske stiske, 3. del: Čigavi študenti pa smo, Slovenija, če ne tvoji?

V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.


18.10.2021

Študentske stiske, 2. del: V stiski nas krepijo dobri medosebni odnosi

V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.


11.10.2021

Študentske stiske, 1. del: Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti?

Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.


04.10.2021

Bodimo ljudje ljudem

Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.


27.09.2021

Sodobna tehnologija daje neštete možnosti, a objema in stiska roke ne ponudi

»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.


Stran 6 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov