Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dijakinjo Ano čakajo samotni prazniki v zaprtem dijaškem domu

21.12.2020

Že več kot dva meseca so poleg šol zaprti tudi dijaški domovi in bodo takšni ostali tudi v začetku prihodnjega leta. Za nekatere dijake je to izjemno težko, saj v teh domovih ne živijo zgolj zato, ker je njihov kraj šolanja preveč oddaljen od doma, pač pa neredko tudi zato, ker je njihov dom vse prej kot varen in spodbuden kraj. Zaprtje dijaških domov je zanje še toliko težje. Le v nekaterih so smeli ostati dijaki, ki doma nimajo primernih razmer in možnosti za šolanje na daljavo. Med njimi je tudi 18-letna Ana. V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kak Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos. Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 lis BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji čarovna zima, Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.

"Skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer," pove dijakinja, ki zaradi nespodbudnih razmer v družini živi v sicer zaprtem dijaškem domu

V sicer zaprtih dijaških domovih so lahko ostali le posamezni dijaki z nemogočimi družinskimi razmerami. Med njimi je Ana, ki se je v želji po uspešnejšem koncu šolanja jeseni preselila v dijaški dom, a od staršev ne dobiva nikakršne pomoči, zato prazniki in prihajajoče leto prinašajo veliko negotovosti …

"Ko sem bila prvih nekaj koncev tedna sama v zaprtem dijaškem domu in nikogar nisem videla, sem se na vso moč razjokala, skoraj panični napad sem imela. Potem sem se pa sčasoma navadila, si naredila neki svoj red. Večja težava je, da ne morem honorarno delati, ker takega dela skoraj ni več, zato me finance močno skrbijo, pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo pa je toliko dragocenejša."

Preselitev v dijaški dom olajšanje

"Že v osnovni šoli sem potrebovala pomoč psihologinje, pozneje tudi pedopsihiatra, ker je vse, kar se je dogajalo doma, močno vplivalo name in se kazalo v različnih diagnozah. Res je bilo težko," opisuje dijakinja Ana. Otroštva v svoji družini ne opisuje z nostalgijo, zaradi dolgoletnega nasilja in nespodbudnega okolja sta z mamo pred nekaj leti že načrtovali umik v varno hišo, a mama potem tega koraka ni zmogla. Ga je pa Ana letos jeseni, ko je sklenila, da zaradi naštetega ne želi tvegati slabšega uspeha na maturi in s tem svoje prihodnosti. Psihoterapije so ji odprle oči, da tako stanje doma ni normalno, da je to, kar si je razlagala kot znake ljubezni, vse prej kot to in da so razmere doma zanjo dolgoročno ogrožajoče. Odločila se je za odhod, čeprav je za plačilo dijaškega doma imela le nekaj malega prihrankov in čeprav so ji starši jasno povedali, naj ne pričakuje podpore. "Oče je hotel do notarja, kjer naj bi zapisali, da zame finančno nista več odgovorna, ne za šolo ne za preživljanje."

Vsak cent izdatkov popisan v tabeli

Preselitev v dijaški dom je bila svojevrstno olajšanje, a je bilo na začetku težko, sploh ob koncih tedna, ko so tako rekoč vsi sostanovalci odhajali domov. Domov se je vrnila le še dvakrat, zelo na kratko, domači tudi niso natančno vedeli, kje stanuje. Od doma ne dobiva pomoči, a odselila se je v prepričanju, da bo lahko vseskozi opravljala dijaška honorarna dela. "Honorarno delam že od 15. leta, kjer koli lahko, ampak honorarnega dela zdaj tako rekoč ni." Je pa v veliko olajšajo subvencija dijaškega sklada, ki jo prejema v programu Botrstvo, tako ji štipendija lahko ostane za preživetje, potrebščine, hrano, oblačila – preštet je vsak cent: "Imam Excelovo tabelo, v katero si vestno pišem vsak nakup, ceno, kdaj sem kupila, tako natančno vem, koliko lahko še porabim. Trudim se porabiti čim manj." V pekarni ima zagotovljene nekaj hrane, ki nadomešča domsko prehrano, saj kuhinja zdaj ne deluje. V domu kot edina dijakinja živi le še z nekaj tujimi študenti, ki med epidemijo tudi ostajajo v Sloveniji: "Preselili smo se v manjši del doma, kjer imamo skupno kuhinjo in sanitarije, ne družimo se veliko. Sprijaznila sem se s tem, da sem sama, rada sem s svojimi knjigami, čas mi zapolni tudi šola in pa nekaj prijateljic."

Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja za preživetje

K sreči so knjige dobra družba, pravi Ana, ki si želi, da bi bila s knjigami, knjigarnami, knjižnicami, založništvom in knjigarnami povezana tudi poklicno. Toda o tem bodo odločale tudi točke na maturi in zato je letošnja na daljavo posebne vrste stres. Ano matura skrbi, ob poklicni maturi namreč želi opravljati še peti predmet, ki bi ji omogočil zelo želeni študij v Ljubljani. Toda zaradi izrednih razmer za peti predmet nima niti predpisane literature niti dodatnih predavanj, dijaki so povsem prepuščeni svoji iznajdljivosti. Skrbi jo tudi, kaj bo po maturi, ko dijaški dom zapira svoja vrata in se bo najbrž selila tudi v drugo mesto: "Junija se mi izteče bivanje v domu in potem je daleč do oktobra, ko se začne študij, izteče se mi botrstvo in bo malo nerodno," je v zadregi bodoča maturantka, ki si želi kakršno koli honorarno delo: "Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja in da si ne bom mogla česa kupiti, ne želim tega, da me ta fobija spet zajame, ker je neprijetno."

Najslabše stvari so se mi zgodile v decembru

Do prelomnih odločitev je še nekaj mesecev, december pa čustveno najnapornejši med njimi: ta predpraznični čas, poln reklam z nasmejanimi družinami in s čarobnim razpoloženjem ni prav najlažji. A ne prvič, je iskrena Ana: "Nerodno je, ker ob božiču zame nikoli niso bili dobri časi, skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer, ampak imam prijatelje in bom zmogla, nekako …"

Hvala vsem, ki verjamete v nas

Ana nikakor ni edina dijakinja, ki so ji tudi ukrepi ob epidemiji popolnoma spremenili načrte, posebej jo skrbi za vse tiste, ki doma nimajo dobrih razmer za učenje in za tiste, ki z dodatnim delom ne morejo pomagati svojim družinam: "Težko je biti dijak, ker je treba podpirati samega sebe, pa tudi svojo družino. Poznam veliko sošolcev, ki s štipendijo in svojim delom pomagajo preživeti družini. Zato pomoč, kot jo ponuja Botrstvo ali Dijaški sklad, veliko pomeni, da imaš vsaj nekaj, pa čeprav pet ali pa dvajset evrov za lažje preživetje, da si lahko kupiš stvari za ves teden, da čutiš, da imaš neko podporo ljudi, ki verjamejo vate. In da ni vse tako težko, kot je videti."

In zato je posebej hvaležna tako svojemu botru kot tudi dijaškemu skladu programa Botrstvo in seveda vsem, ki pomagajo otrokom in mladostnikom v stiski: "Hvala za razumevanje vsem ljudem, ki se zavedajo, da so časi negotovi, in upam, da boste imeli lepe praznike in počitnice in da pridejo tudi boljši časi!"

Pomoč dijakinji Ani

Zaradi povpraševanja za neposredno pomoč dijakinji Ani, so na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje določili sklic samo za njo. Podatki za nakazilo:

Podatki za UPN

Znesek, zbran s SMS-i, ki jih z geslom BOTER5 ali BOTER10 pošljete na 1919, bo namenjen akciji Čarobna zima.

Pomoč dijakom v stiski tudi z delčkom dohodnine

V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kakšen Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer, ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos.

Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji Čarobna zima, z nakupom hrane ali z botrovanjem otroku.

Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.


Botrstvo

528 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Dijakinjo Ano čakajo samotni prazniki v zaprtem dijaškem domu

21.12.2020

Že več kot dva meseca so poleg šol zaprti tudi dijaški domovi in bodo takšni ostali tudi v začetku prihodnjega leta. Za nekatere dijake je to izjemno težko, saj v teh domovih ne živijo zgolj zato, ker je njihov kraj šolanja preveč oddaljen od doma, pač pa neredko tudi zato, ker je njihov dom vse prej kot varen in spodbuden kraj. Zaprtje dijaških domov je zanje še toliko težje. Le v nekaterih so smeli ostati dijaki, ki doma nimajo primernih razmer in možnosti za šolanje na daljavo. Med njimi je tudi 18-letna Ana. V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kak Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos. Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 lis BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji čarovna zima, Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.

"Skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer," pove dijakinja, ki zaradi nespodbudnih razmer v družini živi v sicer zaprtem dijaškem domu

V sicer zaprtih dijaških domovih so lahko ostali le posamezni dijaki z nemogočimi družinskimi razmerami. Med njimi je Ana, ki se je v želji po uspešnejšem koncu šolanja jeseni preselila v dijaški dom, a od staršev ne dobiva nikakršne pomoči, zato prazniki in prihajajoče leto prinašajo veliko negotovosti …

"Ko sem bila prvih nekaj koncev tedna sama v zaprtem dijaškem domu in nikogar nisem videla, sem se na vso moč razjokala, skoraj panični napad sem imela. Potem sem se pa sčasoma navadila, si naredila neki svoj red. Večja težava je, da ne morem honorarno delati, ker takega dela skoraj ni več, zato me finance močno skrbijo, pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo pa je toliko dragocenejša."

Preselitev v dijaški dom olajšanje

"Že v osnovni šoli sem potrebovala pomoč psihologinje, pozneje tudi pedopsihiatra, ker je vse, kar se je dogajalo doma, močno vplivalo name in se kazalo v različnih diagnozah. Res je bilo težko," opisuje dijakinja Ana. Otroštva v svoji družini ne opisuje z nostalgijo, zaradi dolgoletnega nasilja in nespodbudnega okolja sta z mamo pred nekaj leti že načrtovali umik v varno hišo, a mama potem tega koraka ni zmogla. Ga je pa Ana letos jeseni, ko je sklenila, da zaradi naštetega ne želi tvegati slabšega uspeha na maturi in s tem svoje prihodnosti. Psihoterapije so ji odprle oči, da tako stanje doma ni normalno, da je to, kar si je razlagala kot znake ljubezni, vse prej kot to in da so razmere doma zanjo dolgoročno ogrožajoče. Odločila se je za odhod, čeprav je za plačilo dijaškega doma imela le nekaj malega prihrankov in čeprav so ji starši jasno povedali, naj ne pričakuje podpore. "Oče je hotel do notarja, kjer naj bi zapisali, da zame finančno nista več odgovorna, ne za šolo ne za preživljanje."

Vsak cent izdatkov popisan v tabeli

Preselitev v dijaški dom je bila svojevrstno olajšanje, a je bilo na začetku težko, sploh ob koncih tedna, ko so tako rekoč vsi sostanovalci odhajali domov. Domov se je vrnila le še dvakrat, zelo na kratko, domači tudi niso natančno vedeli, kje stanuje. Od doma ne dobiva pomoči, a odselila se je v prepričanju, da bo lahko vseskozi opravljala dijaška honorarna dela. "Honorarno delam že od 15. leta, kjer koli lahko, ampak honorarnega dela zdaj tako rekoč ni." Je pa v veliko olajšajo subvencija dijaškega sklada, ki jo prejema v programu Botrstvo, tako ji štipendija lahko ostane za preživetje, potrebščine, hrano, oblačila – preštet je vsak cent: "Imam Excelovo tabelo, v katero si vestno pišem vsak nakup, ceno, kdaj sem kupila, tako natančno vem, koliko lahko še porabim. Trudim se porabiti čim manj." V pekarni ima zagotovljene nekaj hrane, ki nadomešča domsko prehrano, saj kuhinja zdaj ne deluje. V domu kot edina dijakinja živi le še z nekaj tujimi študenti, ki med epidemijo tudi ostajajo v Sloveniji: "Preselili smo se v manjši del doma, kjer imamo skupno kuhinjo in sanitarije, ne družimo se veliko. Sprijaznila sem se s tem, da sem sama, rada sem s svojimi knjigami, čas mi zapolni tudi šola in pa nekaj prijateljic."

Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja za preživetje

K sreči so knjige dobra družba, pravi Ana, ki si želi, da bi bila s knjigami, knjigarnami, knjižnicami, založništvom in knjigarnami povezana tudi poklicno. Toda o tem bodo odločale tudi točke na maturi in zato je letošnja na daljavo posebne vrste stres. Ano matura skrbi, ob poklicni maturi namreč želi opravljati še peti predmet, ki bi ji omogočil zelo želeni študij v Ljubljani. Toda zaradi izrednih razmer za peti predmet nima niti predpisane literature niti dodatnih predavanj, dijaki so povsem prepuščeni svoji iznajdljivosti. Skrbi jo tudi, kaj bo po maturi, ko dijaški dom zapira svoja vrata in se bo najbrž selila tudi v drugo mesto: "Junija se mi izteče bivanje v domu in potem je daleč do oktobra, ko se začne študij, izteče se mi botrstvo in bo malo nerodno," je v zadregi bodoča maturantka, ki si želi kakršno koli honorarno delo: "Imam skorajda fobijo, da ne bom imela dovolj denarja in da si ne bom mogla česa kupiti, ne želim tega, da me ta fobija spet zajame, ker je neprijetno."

Najslabše stvari so se mi zgodile v decembru

Do prelomnih odločitev je še nekaj mesecev, december pa čustveno najnapornejši med njimi: ta predpraznični čas, poln reklam z nasmejanimi družinami in s čarobnim razpoloženjem ni prav najlažji. A ne prvič, je iskrena Ana: "Nerodno je, ker ob božiču zame nikoli niso bili dobri časi, skoraj vse najslabše stvari so se mi zgodile v decembru. Težko je gledati srečne družine, ko sam nimaš ravno najboljših razmer, ampak imam prijatelje in bom zmogla, nekako …"

Hvala vsem, ki verjamete v nas

Ana nikakor ni edina dijakinja, ki so ji tudi ukrepi ob epidemiji popolnoma spremenili načrte, posebej jo skrbi za vse tiste, ki doma nimajo dobrih razmer za učenje in za tiste, ki z dodatnim delom ne morejo pomagati svojim družinam: "Težko je biti dijak, ker je treba podpirati samega sebe, pa tudi svojo družino. Poznam veliko sošolcev, ki s štipendijo in svojim delom pomagajo preživeti družini. Zato pomoč, kot jo ponuja Botrstvo ali Dijaški sklad, veliko pomeni, da imaš vsaj nekaj, pa čeprav pet ali pa dvajset evrov za lažje preživetje, da si lahko kupiš stvari za ves teden, da čutiš, da imaš neko podporo ljudi, ki verjamejo vate. In da ni vse tako težko, kot je videti."

In zato je posebej hvaležna tako svojemu botru kot tudi dijaškemu skladu programa Botrstvo in seveda vsem, ki pomagajo otrokom in mladostnikom v stiski: "Hvala za razumevanje vsem ljudem, ki se zavedajo, da so časi negotovi, in upam, da boste imeli lepe praznike in počitnice in da pridejo tudi boljši časi!"

Pomoč dijakinji Ani

Zaradi povpraševanja za neposredno pomoč dijakinji Ani, so na Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje določili sklic samo za njo. Podatki za nakazilo:

Podatki za UPN

Znesek, zbran s SMS-i, ki jih z geslom BOTER5 ali BOTER10 pošljete na 1919, bo namenjen akciji Čarobna zima.

Pomoč dijakom v stiski tudi z delčkom dohodnine

V teh dneh lahko dijaški sklad, ki pomaga tudi Ani, podprete tako, da kupite kakšen Nasmeškotek, dobrodelni piškotek, ki je naprodaj v prodajalnah Hofer, ali se odločite za donacijo v poljubni višini prav za botrski sklad. Opozarjamo tudi, da se izteka čas za izpolnitev obrazca, s katerim lahko delček svoje dohodnine namenite ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi tudi Botrstvo, saj mora ta na finančno upravo prispeti še letos.

Dobrodelni pa ste lahko tudi s poslanim geslom BOTER5 ali BOTER10 na 1919, s čimer izbrani znesek namenite akciji Čarobna zima, z nakupom hrane ali z botrovanjem otroku.

Hvala vsem, ki pomagate ljudem v stiski.


17.10.2022

Aktualne razmere študentske prehrane

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.


10.10.2022

Tako velikega povpraševanja po terapevtski pomoči ni bilo še nikoli

Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.


03.10.2022

Med prosilci tudi zaposleni starši s skoraj 30 leti delovne dobe

Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?


26.09.2022

Grozno je gledati starše, ki po službi hitijo v humanitarne organizacije po hrano za družino

Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.


30.08.2022

S pomočjo donatorjev in botrov do šolskih potrebščin

Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.


27.06.2022

Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni

Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.


20.06.2022

Vsi imamo luknje v znanju in vsi se pretvarjamo, da jih ni

Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?


30.05.2022

V šoli so počutim kot na produkcijski liniji

Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.


16.05.2022

Namesto radosti je lahko valeta tudi vir velikih finančnih stisk

Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.


09.05.2022

Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.


02.05.2022

Kako je majica kolo postala

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.


25.04.2022

Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila?

Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.


18.04.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


11.04.2022

Revščina je tabu in dijaki jo skrivajo tudi pred prijatelji

Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.


04.04.2022

Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka

Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


21.03.2022

Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine

"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.


14.03.2022

Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment

Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?


07.03.2022

Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202

Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.


Stran 5 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov