Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Epidemične razmere so bile za marsikaterega študenta stresne. Veliko študentov se je nanje odzvalo z občutki brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti, anksioznosti in depresije. Zgovorni so podatki, da je med epidemijo pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotkov študentov, od tega je tretjina pomoč iskala pogosto. Pred epidemijo se je ta številka gibala blizu 32 odstotkov. Anksioznost in tesnoba študente navdajata tudi v novi normalnosti.
"Normalnost, ki se zdaj vrača, ni na enak način normalna kot je tista, ki je bila prej. Potrebujemo veliko več osebnega prostora. Pa še ta izkušnja zaprtja države. Odvadili smo se imeti človeške interakcije. Med zaprtji tvoja osebnost ni bila samo tvoja osebnost, ampak še tvoja soba v tem kompletu, zdaj pa nisi ti in tvoja soba, ampak si ti v tem prostoru, kjer so še prenatrpani drugi ljudje." – Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje filozofije
Epidemija zelo različno deluje na različne stiske. V najnovejši raziskavi doc. dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice na Univerzi v Ljubljani, in sodelavcev je poveden podatek, da se ima le pet odstotkov študentov za zares uspešne pri študiju.
"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo že posttravmatski stresni sindrom, ki se načeloma pojavi po krizi. Deluje podobno kot vračanje iz vojne, kjer so vojni veterani šele po tem, ko so spet mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale prej. Pričakovano je, da bodo takšne težave tudi pri nas v porastu." – doc. dr. Tomaž Vec
Vsakodnevnih študentskih stisk je vse več, z epidemijo pa so se samo potencirale. So tudi bolj razširjene, doživljajo jih tudi tisti, ki jih prej niso. Postajajo vse globlje in intenzivne ter zato včasih potrebujejo tudi intenzivnejšo obliko pomoči. Na koga se lahko v primeru stiske obrnete?
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 54 43 043)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 4344 822 ali 031 770 120) in Kopru (05 6393 170 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
V primeru finančne stiske se študentke in študentje lahko prijavite na razpis Srčna UL za dodelitev finančnih sredstev. Pozor: razpis je odprt do petka, 15. 10. 2021.
527 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Epidemične razmere so bile za marsikaterega študenta stresne. Veliko študentov se je nanje odzvalo z občutki brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti, anksioznosti in depresije. Zgovorni so podatki, da je med epidemijo pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 odstotkov študentov, od tega je tretjina pomoč iskala pogosto. Pred epidemijo se je ta številka gibala blizu 32 odstotkov. Anksioznost in tesnoba študente navdajata tudi v novi normalnosti.
"Normalnost, ki se zdaj vrača, ni na enak način normalna kot je tista, ki je bila prej. Potrebujemo veliko več osebnega prostora. Pa še ta izkušnja zaprtja države. Odvadili smo se imeti človeške interakcije. Med zaprtji tvoja osebnost ni bila samo tvoja osebnost, ampak še tvoja soba v tem kompletu, zdaj pa nisi ti in tvoja soba, ampak si ti v tem prostoru, kjer so še prenatrpani drugi ljudje." – Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje filozofije
Epidemija zelo različno deluje na različne stiske. V najnovejši raziskavi doc. dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice na Univerzi v Ljubljani, in sodelavcev je poveden podatek, da se ima le pet odstotkov študentov za zares uspešne pri študiju.
"Določene vrste anksioznosti so v velikem porastu, recimo obsesivno-kompulzivne motnje. Opažamo že posttravmatski stresni sindrom, ki se načeloma pojavi po krizi. Deluje podobno kot vračanje iz vojne, kjer so vojni veterani šele po tem, ko so spet mirno zaživeli, začeli doživljati travme in stiske, ki so se jim dogajale prej. Pričakovano je, da bodo takšne težave tudi pri nas v porastu." – doc. dr. Tomaž Vec
Vsakodnevnih študentskih stisk je vse več, z epidemijo pa so se samo potencirale. So tudi bolj razširjene, doživljajo jih tudi tisti, ki jih prej niso. Postajajo vse globlje in intenzivne ter zato včasih potrebujejo tudi intenzivnejšo obliko pomoči. Na koga se lahko v primeru stiske obrnete?
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 54 43 043)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 4344 822 ali 031 770 120) in Kopru (05 6393 170 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
V primeru finančne stiske se študentke in študentje lahko prijavite na razpis Srčna UL za dodelitev finančnih sredstev. Pozor: razpis je odprt do petka, 15. 10. 2021.
Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.
Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.
Odmevni primeri med vrstniškega nasilja v osnovnih šolah v zadnjih tednih, v enem je prišlo tudi do poškodb s kladivom, strokovnjakov ne presenečajo. Nasilja, nestrpnosti in zmanjšane empatije v šolah po skoraj dveh letih epidemičnih ukrepov, ki so otroke osamili za dolge tedne, v šolah zaznavajo vse več. Kaj sproža tako nasilje, kako ga razumeti in kako otrokom pomagati?
Na ljubljanski Gimnaziji Moste so dijaki na pobudo in pod vodstvom profesorice angleščine Damijane Mihić pred desetletjem prvič kolektivno botrovali otroku iz programa Botrstvo. Tradicije niso prekinili, letos so botri dijaki treh razredov, že nekaj let pa so botri tudi profesorji. Kakšna spoznanja in priložnosti za razmisleke o revščini in družbi je to prineslo dijakom ter koliko je revščina še stigma, sta razmišljali z dijakinjo 2. letnika Saro Ivanc.
Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili:
Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023?
Skupaj z ZPM Ljubljana Moste polje polnimo 11 leto sodelovanja in podpore Vala 202 programu Botrstvo v Slovenije. To pa je od samih začetkov povezano tudi z akcijo Ime leta, kjer smo letos že dvajsetič dobili ime tistega, ki je leto najbolj zaznamoval. Kaj letošnji kandidati, Imena mesecev, ki so med seboj izbrala Ime leta, menijo o Botrstvu in kaj o solidarnosti v družbi, smo jih povprašali na četrtkovi sklepni prireditvi na ljubljanskem gradu.
Botrstvo v Sloveniji je v vseh 12 letih delovanja pomagalo več kot 12.000 otrokom in mladostnikom v stiski iz vse Slovenije. V program je trenutno vključenih 6224 otrok in mladostnikov. Trenutno v Botrstvu sodeluje 5656 botrov. V vseh letih delovanja je otrokom pomagalo preko 9500 botrov. Do sedaj je bilo zbranih 27.881.427,53 EUR. Hvala vsem, ki pomagate!
"Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče," pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame.
Vsem lučkam, okrasitvam in vsiljivim oglasom navkljub – ali pa prav zaradi vsega naštetega – je december za mnoge najtežji mesec v letu. Še posebej, ko so v družini otroci, že dolgo prikrajšani tudi za zelo osnovne stvari. Kaj šele za bogate praznične obdaritve in doživetja. Naša sogovornica je pred meseci svoje življenje morala postaviti na novo in začeti skorajda iz nič, tudi finančno. Pomoč Botrstva in projekta Čarobna zima zato njej in otrokom v teh dneh omogoča skupna doživetja.
Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje.
Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.
V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.
Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Neveljaven email naslov