Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Namesto pirotehnike lahko v (virtualno) nebo pošljemo dobre želje, tako bo nekdo občutil, da nam je mar. Botrski sklad, ki se s tem polni, je neprecenljiva pomoč za stabilno mesečno pomoč otrokom iz Botrstva
"Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančno nakazilo: "Na spletni strani se odločite za višino zneska, ki ga želite donirati, in odpre se vam zvezda, v katero lahko vpišete svoje ime in dobre želje za svoje bližnje, za otroke Botrstva ali za kogar koli, ki mu želite kaj sporočiti. Tako naredite dvojno dobro delo – otrokom iz Botrstva omogočite enakovrednejšo prihodnost, hkrati pa jim daste občutek, da nekdo misli nanje in da mu je mar. In to premika meje!" pravi Tina Lamovšek iz ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo.
"Tak način donacije lahko nadomesti tako pošiljanje voščilnic kot morda tudi medsebojno obdarovanje. S sredstvi tako pomagate otrokom, s pošiljanjem spletne povezave oz. linka prek družabnih omrežij ali elektronske pošte pa svoje bližnje opozorite na to gesto".
Nebo dobrih želja s tem dopolnjuje akcijo Čarobna zima, ki je pretekla leta družinam omogočala skupna doživetja, a so jo protikoronski ukrepi vsaj za december močno okrnili. Hkrati pa je epidemija povzročila nove vrste finančnih stisk in potreb, za katere se je kot neprecenljiv izkazal Botrski sklad.
Neprecenljiv Botrski sklad
"Ta je izjemno pomemben za delovanje Botrstva, ker se lahko zelo hitro odzovemo. To je bilo posebej dragoceno med epidemijo, ko smo se lahko hipno odzvali s pomočjo v hrani, s pomočjo dijakom, ki niso smeli ostati v dijaških domovih, z učno pomočjo na daljavo, pomočjo pri opremi in drugih stroških, ki so nepričakovano nastali."
Botrski sklad je namreč že od začetka tega projekta vsakomesečna zlata rezerva, ki omogoča, da otroci sploh ne občutijo, če morda tisti mesec njihov boter iz kakršnega koli razloga ni vplačal pričakovane mesečne donacije: "Bili so trenutki, ko bi lahko tudi do 600 otrok ostalo brez mesečnega nakazila. Če namreč do 25. v mesecu ne dobimo botrovega nakazila, potem iz tega sklada znesek nadomestimo, da otrok nemoteno dobi pričakovano pomoč. Če tega sklada ne bi bilo, bi otroci ostali ne le brez sredstev, pač pa tudi brez občutka varnosti. Spraševali bi se lahko, ali jih boter ne mara več, ali so kaj storili narobe, čeprav gre lahko za povsem druge razloge. Včasih pa tudi za to, da boter ne zmore več plačevati. Zgodi se, da moramo mesečno nadomestiti tudi do 20.000 evrov takih izpadov. Zato je tako pomembno, da imamo sklad, ob pomoči katerega otroci tega ne občutijo."
In prav v Botrski sklad se bodo v decembru stekale vse donacije s poslanimi SMS-sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, ki bodo do konca leta poslane na številko 1919.
Izjemno pomemben vir za delovanje sklada pa so tudi Donatorji meseca na Valu 202.
Vsak boter lahko obdari svojega varovanca
Botri lahko svoja redna nakazila, praviloma vsaj 30 evrov mesečno, kadar koli nadgradijo s poljubnim zneskom. Kar je ob praznikih kar pogosta želja, pravi Tina Lamovšek, ki ob tem botre prosi: "Kadar želite svojim varovancem nakazati višji znesek ali trajno povišati mesečno donacijo, vas prosimo, da nam po nakazilu to sporočite. Brez takega obvestila namreč ne vemo, ali želite, da je denar prenakazan takoj, ali pa ste morda višji znesek nakazali že kot donacijo za prihodnje mesece."
Obrnjen adventni koledar
V adventnem času pa so se v ZPM Ljubljana Moste - Polje pridružili tudi organizacijam, ki spodbujajo pripravo t. i. obrnjenega adventnega koledarja, ko lahko namesto prejetega darilca vsak dan v škatlo oz. paket dodajamo živila ali drobnarije, ki jih ljudem v stiski podarjamo za prijetnejše praznike. Medtem ko vsaj osnovna živila družine lahko dobijo v različnih humanitarnih organizacijah, so namreč taka, ki olepšajo praznike, pogosto cenovno nedosegljiva. Pripravili so pobarvanko s predlogi za živila oz. male pozornosti, ki jih lahko dodate v tak "koledar".
Pomagati kjer koli in komur koli
Ne glede na to, ali boste v virtualno nebo poslali zvezdo z dobrimi željami, poslali SMS z geslom BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919, podarili Nasmeškotek ali rabljeno otroško kolo, pripravljali obrnjen adventni koledar ali pa prek drugih organizacij ali v lastni režiji kakor koli drugače pomagali ljudem, bo nekomu zagotovo lažje prebiti se skozi december.
To so seveda le predlogi, pomoč potrebujejo tudi taki, ki jih morda ni zaznala nobena vladna služba ali nevladna organizacija in seveda je pomagati mogoče tudi v domačem okolju.
Ob tem pa spomnimo, da je samo še do konca decembra čas, da kateri od nevladnih organizacij namenite odstotek svoje dohodnine. Če bi izbrali ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, vam je v pomoč lahko ta povezava.
Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.
528 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Namesto pirotehnike lahko v (virtualno) nebo pošljemo dobre želje, tako bo nekdo občutil, da nam je mar. Botrski sklad, ki se s tem polni, je neprecenljiva pomoč za stabilno mesečno pomoč otrokom iz Botrstva
"Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančno nakazilo: "Na spletni strani se odločite za višino zneska, ki ga želite donirati, in odpre se vam zvezda, v katero lahko vpišete svoje ime in dobre želje za svoje bližnje, za otroke Botrstva ali za kogar koli, ki mu želite kaj sporočiti. Tako naredite dvojno dobro delo – otrokom iz Botrstva omogočite enakovrednejšo prihodnost, hkrati pa jim daste občutek, da nekdo misli nanje in da mu je mar. In to premika meje!" pravi Tina Lamovšek iz ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo.
"Tak način donacije lahko nadomesti tako pošiljanje voščilnic kot morda tudi medsebojno obdarovanje. S sredstvi tako pomagate otrokom, s pošiljanjem spletne povezave oz. linka prek družabnih omrežij ali elektronske pošte pa svoje bližnje opozorite na to gesto".
Nebo dobrih želja s tem dopolnjuje akcijo Čarobna zima, ki je pretekla leta družinam omogočala skupna doživetja, a so jo protikoronski ukrepi vsaj za december močno okrnili. Hkrati pa je epidemija povzročila nove vrste finančnih stisk in potreb, za katere se je kot neprecenljiv izkazal Botrski sklad.
Neprecenljiv Botrski sklad
"Ta je izjemno pomemben za delovanje Botrstva, ker se lahko zelo hitro odzovemo. To je bilo posebej dragoceno med epidemijo, ko smo se lahko hipno odzvali s pomočjo v hrani, s pomočjo dijakom, ki niso smeli ostati v dijaških domovih, z učno pomočjo na daljavo, pomočjo pri opremi in drugih stroških, ki so nepričakovano nastali."
Botrski sklad je namreč že od začetka tega projekta vsakomesečna zlata rezerva, ki omogoča, da otroci sploh ne občutijo, če morda tisti mesec njihov boter iz kakršnega koli razloga ni vplačal pričakovane mesečne donacije: "Bili so trenutki, ko bi lahko tudi do 600 otrok ostalo brez mesečnega nakazila. Če namreč do 25. v mesecu ne dobimo botrovega nakazila, potem iz tega sklada znesek nadomestimo, da otrok nemoteno dobi pričakovano pomoč. Če tega sklada ne bi bilo, bi otroci ostali ne le brez sredstev, pač pa tudi brez občutka varnosti. Spraševali bi se lahko, ali jih boter ne mara več, ali so kaj storili narobe, čeprav gre lahko za povsem druge razloge. Včasih pa tudi za to, da boter ne zmore več plačevati. Zgodi se, da moramo mesečno nadomestiti tudi do 20.000 evrov takih izpadov. Zato je tako pomembno, da imamo sklad, ob pomoči katerega otroci tega ne občutijo."
In prav v Botrski sklad se bodo v decembru stekale vse donacije s poslanimi SMS-sporočili z gesloma BOTER5 ali BOTER10, ki bodo do konca leta poslane na številko 1919.
Izjemno pomemben vir za delovanje sklada pa so tudi Donatorji meseca na Valu 202.
Vsak boter lahko obdari svojega varovanca
Botri lahko svoja redna nakazila, praviloma vsaj 30 evrov mesečno, kadar koli nadgradijo s poljubnim zneskom. Kar je ob praznikih kar pogosta želja, pravi Tina Lamovšek, ki ob tem botre prosi: "Kadar želite svojim varovancem nakazati višji znesek ali trajno povišati mesečno donacijo, vas prosimo, da nam po nakazilu to sporočite. Brez takega obvestila namreč ne vemo, ali želite, da je denar prenakazan takoj, ali pa ste morda višji znesek nakazali že kot donacijo za prihodnje mesece."
Obrnjen adventni koledar
V adventnem času pa so se v ZPM Ljubljana Moste - Polje pridružili tudi organizacijam, ki spodbujajo pripravo t. i. obrnjenega adventnega koledarja, ko lahko namesto prejetega darilca vsak dan v škatlo oz. paket dodajamo živila ali drobnarije, ki jih ljudem v stiski podarjamo za prijetnejše praznike. Medtem ko vsaj osnovna živila družine lahko dobijo v različnih humanitarnih organizacijah, so namreč taka, ki olepšajo praznike, pogosto cenovno nedosegljiva. Pripravili so pobarvanko s predlogi za živila oz. male pozornosti, ki jih lahko dodate v tak "koledar".
Pomagati kjer koli in komur koli
Ne glede na to, ali boste v virtualno nebo poslali zvezdo z dobrimi željami, poslali SMS z geslom BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919, podarili Nasmeškotek ali rabljeno otroško kolo, pripravljali obrnjen adventni koledar ali pa prek drugih organizacij ali v lastni režiji kakor koli drugače pomagali ljudem, bo nekomu zagotovo lažje prebiti se skozi december.
To so seveda le predlogi, pomoč potrebujejo tudi taki, ki jih morda ni zaznala nobena vladna služba ali nevladna organizacija in seveda je pomagati mogoče tudi v domačem okolju.
Ob tem pa spomnimo, da je samo še do konca decembra čas, da kateri od nevladnih organizacij namenite odstotek svoje dohodnine. Če bi izbrali ZPM Ljubljana Moste - Polje, ki vodi program Botrstvo, vam je v pomoč lahko ta povezava.
Hvala vsem, ki kakor koli pomagate ljudem v stiski.
Številni otroci, ki so bili v program Botrstvo vključeni ob njegovih začetkih pred štirinajstimi leti, so zdaj že polnoletni in samostojni ljudje ali pa svojo izobrazbeno pot pravkar končujejo. In vedo, da brez pomoči številnih donatorjev in botrov tega uspeha ne bi mogli doseči. V teh dneh diplomo na eni izmed tehniških fakultet piše tudi sogovornik.
Mama dveh otrok je po nekajletni kalvariji, preživeti v kriznih centrih, varnih hišah in materinskih domovih končno zaživela v najemniškem stanovanju in dobila službo z minimalno plačo. Zagotavljanje počitniškega varstva je brez pomoči bližnjih velikanski finančni zalogaj. Ker pa gre za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. z avtizmom, pa je iskanje poletnega varstva še bistveno težje. Poletje je kljub počitnicam ali prav zaradi njih za starše lahko zelo stresen čas.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.
Po statističnih podatkih in v primerjavi z drugimi državami Slovenija ne izstopa po številu revnih ljudi in tudi Ginijev koeficient, ki govori o enakosti pri razporejenosti prihodkov, je ob sicer pomanjkljivih podatkih evropskega statističnega urada med najboljšimi. Toda podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je Slovenija pri nekaterih skupinah prebivalcev z izredno visokimi odstotki revščine na samem evropskem repu. Med njimi so enostarševske družine z več otroki, tisti, ki živijo sami in pa starejši, še posebej ženske. Prav podrobnejšemu raziskovanju revščine starejših oseb je namenjena pred kratkim začeta večletna študija, ki bo raziskala, kakšne so bila napake in kaj v trenutnih socialnih politikah lahko spremenimo, da bo več ljudem uspel prehod v višji družbeni sloj.
Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?
Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek. Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.
Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen.
Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.
Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.
Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?
Neveljaven email naslov