Ste  vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!

Od Sahare do Vesolja- znanost o prahu!

Ste  vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa 60 ton v enem dnevu? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde en vagon prahu zapusti Saharo? In ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se vsak dan in dan za dnem nabira na našem pohištvu!? Na ta vprašanja smo odgovarjali v sobotni poljudno znanstveni oddaji Dobro vprašanje.

Kaj je prah?

Obstaja več pojmovanj prahu. Raziskovanje in definicija prahu je odvisna od velikosti delcev v zraku in od izvora teh delcev. Za strokovnjake, ki raziskujejo zrak v atmosferi in njegovo onesnaženost, je prah prisotnost mikrodelcev v zraku, dr. Paloma Beamer z Univerze v Arizoni raziskuje hišni prah. Prah, ki se usede na pohištvo in na tla in lahko vsebuje zelo različne stvari, odmrlo kožo, zemljo, ki v notranjost prinesemo s čevlji, vlakna z oblačil in celo delce insektov. Vse, kar lahko najdemo na tleh.

Če želite poslušati pogovor z dr. Beamer  v celoti in brez prevodov, je dostopen na naslednji povezavi:

Svet se začne pod našimi nogami

Fizik, dr. Griša Močnik je pojasnil, da lahko to, kar vidimo ali zmerimo v zraku v notranjih prostorih, lahko generiramo sami ali pa pride od zunaj. In tudi zunaj so viri prahu različni.

“Lahko gre za grob prah, to je denimo mineralni prah ali pesek, ki se dvigne s tal zaradi človeških aktivnosti, lahko so pa viri tega prahu naravni – saharski pesek lahko prinese čez Mediteransko morje v Južno Evropo. Poleg tega grobega prahu, je tudi fin prah, ki mu rečemo delci, areosoli, ki so pa povezani z emisijami. Če se denimo vozimo z dizelskim avtomobilom, emitiramo veliko saj in te saje se vidi. Lahko tudi ogrevamo hišo z lesom. Vsi ti naravni in človeški viri zunaj, seveda vplivajo tudi na kvaliteto notranjega zraka”.

Izmenjava zunanjega in notranjega zraka je precej učinkovita. Veliki delci prodirajo v prostor nekoliko manj unčikovito kot mali delci, ki jih vdihavamo ali pa se usedejo na površine.

“In ko pobrišemo mizo, je krpa lahko obarvana črno. In to so saje, ki pridejo od zunaj. Lahko jih pa produciramo tudi sami. Če kuhamo ali tudi kaj zažgemo, denimo ko malce popečemo toast, tvorimo delce saj. To je proces, s katerim onesnažujemo notranji zrak. Vsaka človeška aktivnost dviguje prah, ki se je že usedel. Če na sončen dan problečemo posteljo, spravimo v zrak zelo veliko količino muck, koščkov kože, pršic, tako da pospravljanje je pomemben del resuspenzije grobih delcev, velikega prahu. Prah ustvarjamo tudi, kadar vrtamo luknje, dajemo sliko na steno. Poleg očitnega prahu, ki ga za seboj pospravimo, spravimo v zrak tudi zelo fine delce, ki tam ostanejo še nekaj časa. Pri varjenju nastanejo zelo majhni delci, ki so kovinski in zelo slabo vplivajo na naše zdravje. Enako če z brusilnikom obdelujemo kovino”.

Pod našo posteljo se tako lahko nahajajo prašni delci z drugih delov planeta, tudi iz vesolja, toksini iz ozračja, naša odmrla koža ali lasje.  Svet se začne pod našimi nogami.

“To je ena izmed zanimivih stvari pri raziskovanju tega malega sveta. Ni treba daleč, saj to kar raziskujemo, pride do nas samih.Za vzorec moramo samo pobrisati mizo.”  

Na spodnji povezavi lahko poslušate pogovor z dr. Grišo Močnikom v celoti!

“Če ne bi bilo prahu, ne bi bilo nas”

In zdaj zavijamo v svet vesoljskega prahu. Matic Smrekar iz zavoda Z lahkoto:

“Utrinki, ki jih lahko pogosto opazimo na nebu, niso pravzaprav nič drugega kot drobni prašni delci, ne večji kot drobec mivke, ki stopijo v Zemljino atmosfero. V običajni jasni noči lahko vidimo povprečno do 10 meteorjev na uro. Ta prah, ki pada na Zemljo, je prah, iz katerega smo nastali. Ne sicer neposredno. Najprej so se ti prahci združevali v večje kamenčke, ti v gručo, gruče so se združile  in nastala je tako velika kepa kamenja, da se je začela segrevati. Vemo, da radioaktivni elementi z razpadom snov segrevajo. Segrela se je do te mere, da se je stalila. Od tu smo dobili Zemljo kot žarečo kroglo, planet, ki je nastal iz tega materiala, ki še vedno pada na Zemljo. To je pramaterial, iz katerega je nastalo celo osončje.Prah, ki pada na Zemljo, je material, iz katerega je Zemlja sestavljena. Če ne bi bilo tega prahu, ne bi bilo našega osončja, ne bi bilo Zemlje in ne bi bilo nas.”

 Še nekaj prašnih dejstev…

•   na dan zaužijemo od 50 do 100 mg prahu
•  ob vstopu sončne svetlobe v prostor lahko vidimo zelo majhne delce prahu. Temu rečemo Tyndallov efekt
•  prah na naših podstrešjih, ki jih običajno ne čistimo več let, lahko govori tudi o onesnaženosti zraka skozi čas
•  kot ste lahko že prebrali, vsak dan na Zemljo pade od 60 do 100 ton vesoljskega prahu. Ker zemlja nima nekoga, ki bi z nje brisal prah, se v treh stoletjih na površini planeta nabere do prb. 30 cm prahu.
• Večnost rimskega imperija je tako zakopana pod nekaj manj kot tremi metri kompaktnega prahu.
• Prah lahko ubija. V Sloveniji letno več ljudi umre od onesnaženega zraka kot v prometnih nesrečah. V zraku, ki iz zunanjosti pride v naše domove, so namreč tudi najbolj fini delci prahu – saje. K onesnaženju zraka s sajami v Sloveniji pa najbolj pripomore ogrevanje z lesom, na drugem mestu je promet.
•  »Zrak je medij, prah je sporočilo. Z vsakim dihom vdihnemo del preteklosti in prihodnosti vesolja, vonjev in zgodb okrog nas…” – Hannah Holmes, science writer Hannah Holmes, avtorica knjige Secret life of dust –