Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Abdullah Aksu, turški umetnik

05.01.2016

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in eden od njih je Abdullah Aksu, ki že tri leta prebiva v Ljubljani. Prihaja iz turške Konye, znane predvsem po pesniku Rumiju in vrtečih se derviših. Po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik, saj je med študijem v Istanbulu njegovo srce osvojila tradicionalna turška umetnost, imenovana ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo.
Abdullah pravi, da najprej ni vedel, kje Slovenija sploh je, in da jo je moral, preden se je prvič odpravil k nam, poiskati na zemljevidu. Selitev v našo državo mu je predlagal prijatelj, ki ga je spoznal na Portugalskem. Preden se je preselil pa si je našo državo, ki je prej ni poznal, tudi ogledal:

Tu sem bil na obisku, saj sem želel preveriti, kakšna je ta država. Z ženo sva si ogledala Bled, navdušila pa naju je lepa narava in mir. No, bilo mi je všeč in zdaj sem tu.

Mir je še vedno ena od tistih lastnosti, ki jo na Sloveniji najbolj ceni. Kot pravi, se Turčija ne more primerjati z našo državo, saj so tam v večjih mestih povsod zastoji, veliko prometa in množice ljudi. Kljub mirnosti države, pa njegovi prvi tedni v Sloveniji niso bili ravno spokojni, saj je moral urediti ogromno dokumentov. Največ težav je z ženo imel pri urejanju dovoljenja za bivanje:

Sem sem prišel z ženo in na začetku je bilo kar precej težavno vse skupaj. Nisva namreč vedela, kako potekajo določeni postopki. Nisva vedela, kaj morava narediti najprej, kaj potem, česa ne smeva. Med postopki tudi nisva dobila dovolj informacij, ki bi naju vodile. Sva se pa sčasoma vsega naučila, in kadar česa nisva vedela, sva koga vprašala ali pa našla neko svojo pot.

Abdullah Aksu je po izobrazbi strojni inženir, a svojo strast je našel v tradicionalni turški umetnosti ebru, ki jo je želel predstaviti tudi Slovencem. Njegov načrt je bil, da v Sloveniji odpre atelje za ebru, postane učitelj, vodi delavnice, a mu na koncu ni uspelo najti primernega prostora. Turek se je hitro znašel, se zaposlil v jezikovni šoli in postal učitelj turščine. Na ta način je tudi veliko v stiku s Slovenci, ki pravi, da so zelo prisrčni, topli in strpni:

Po treh letih imam tu res dobre prijatelje, zato so na prvem mestu zagotovo ljudje, potem seveda narava in mirno okolje. Zagotovo pa lahko rečem, da so ljudje tisto, kar je najboljše v Sloveniji. Zaradi njih nam je priseljencem lažje.

Seveda se slovenska in turška kultura v marsičem razlikujeta. Turki so na primer navajeni, da obroke pripravijo tudi za svoje sosede, ti pa nato uslugo ob priložnosti vrnejo. A ko je turško-portugalski par v preteklosti pripravil sladico za slovenske sosede, je prišlo do smešne situacije:

Sladico sva z ženo dala na majhne krožnike, za vsakega soseda po eno. Jaz sem to nesel sosedom in eden izmed njih je odprl vrata ter vprašal: „Kaj je to?“ Povedal sem mu, da je to tradicionalna slaščica in da sva jo pripravila zanj. Iz svoje kuhinje je nato prinesel vilice in pokusil čisto majhen košček. Rekel sem mu, da lahko vzame cel krožnik, da je vse zanj, nato je odvrnil: „Ne, hvala, bilo je dovolj.“ To mi je bilo zelo smešno.

Da zaradi nepoznavanja druge kulture ne bi prihajalo do takšnih ali bolj kočljivih situacij Abdullah Aksu v okviru Društva Medkulturni dialog spodbuja druženje pripadnikov različnih držav ter pripravlja delavnice, spoznavne večere, večerje tako za Turke kot Slovence.

 


Drugi pogled

396 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Abdullah Aksu, turški umetnik

05.01.2016

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in eden od njih je Abdullah Aksu, ki že tri leta prebiva v Ljubljani. Prihaja iz turške Konye, znane predvsem po pesniku Rumiju in vrtečih se derviših. Po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik, saj je med študijem v Istanbulu njegovo srce osvojila tradicionalna turška umetnost, imenovana ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo.
Abdullah pravi, da najprej ni vedel, kje Slovenija sploh je, in da jo je moral, preden se je prvič odpravil k nam, poiskati na zemljevidu. Selitev v našo državo mu je predlagal prijatelj, ki ga je spoznal na Portugalskem. Preden se je preselil pa si je našo državo, ki je prej ni poznal, tudi ogledal:

Tu sem bil na obisku, saj sem želel preveriti, kakšna je ta država. Z ženo sva si ogledala Bled, navdušila pa naju je lepa narava in mir. No, bilo mi je všeč in zdaj sem tu.

Mir je še vedno ena od tistih lastnosti, ki jo na Sloveniji najbolj ceni. Kot pravi, se Turčija ne more primerjati z našo državo, saj so tam v večjih mestih povsod zastoji, veliko prometa in množice ljudi. Kljub mirnosti države, pa njegovi prvi tedni v Sloveniji niso bili ravno spokojni, saj je moral urediti ogromno dokumentov. Največ težav je z ženo imel pri urejanju dovoljenja za bivanje:

Sem sem prišel z ženo in na začetku je bilo kar precej težavno vse skupaj. Nisva namreč vedela, kako potekajo določeni postopki. Nisva vedela, kaj morava narediti najprej, kaj potem, česa ne smeva. Med postopki tudi nisva dobila dovolj informacij, ki bi naju vodile. Sva se pa sčasoma vsega naučila, in kadar česa nisva vedela, sva koga vprašala ali pa našla neko svojo pot.

Abdullah Aksu je po izobrazbi strojni inženir, a svojo strast je našel v tradicionalni turški umetnosti ebru, ki jo je želel predstaviti tudi Slovencem. Njegov načrt je bil, da v Sloveniji odpre atelje za ebru, postane učitelj, vodi delavnice, a mu na koncu ni uspelo najti primernega prostora. Turek se je hitro znašel, se zaposlil v jezikovni šoli in postal učitelj turščine. Na ta način je tudi veliko v stiku s Slovenci, ki pravi, da so zelo prisrčni, topli in strpni:

Po treh letih imam tu res dobre prijatelje, zato so na prvem mestu zagotovo ljudje, potem seveda narava in mirno okolje. Zagotovo pa lahko rečem, da so ljudje tisto, kar je najboljše v Sloveniji. Zaradi njih nam je priseljencem lažje.

Seveda se slovenska in turška kultura v marsičem razlikujeta. Turki so na primer navajeni, da obroke pripravijo tudi za svoje sosede, ti pa nato uslugo ob priložnosti vrnejo. A ko je turško-portugalski par v preteklosti pripravil sladico za slovenske sosede, je prišlo do smešne situacije:

Sladico sva z ženo dala na majhne krožnike, za vsakega soseda po eno. Jaz sem to nesel sosedom in eden izmed njih je odprl vrata ter vprašal: „Kaj je to?“ Povedal sem mu, da je to tradicionalna slaščica in da sva jo pripravila zanj. Iz svoje kuhinje je nato prinesel vilice in pokusil čisto majhen košček. Rekel sem mu, da lahko vzame cel krožnik, da je vse zanj, nato je odvrnil: „Ne, hvala, bilo je dovolj.“ To mi je bilo zelo smešno.

Da zaradi nepoznavanja druge kulture ne bi prihajalo do takšnih ali bolj kočljivih situacij Abdullah Aksu v okviru Društva Medkulturni dialog spodbuja druženje pripadnikov različnih držav ter pripravlja delavnice, spoznavne večere, večerje tako za Turke kot Slovence.

 


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.12.2018

“Tu sem doživel le eno stavko.”

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.


04.12.2018

Američanka in vlogerka Mariah Dolenc

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.11.2018

Avstralec Steve Hartley

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.11.2018

Richard Matondo Kimpala iz Demokratične republike Kongo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov