Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

12.01.2016

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Ko je prišel v Slovenijo, so se njegova pričakovanja izkazala za nerealna.

“To je bil največji šok. Sploh nisem mislil, da obstajajo Evropejci, ki so revni, da obstajajo Evropejci, ki nimajo bivalnih prostorov, brezdomci. Kaj šele, da obstajajo Evropejci s samomorilskimi težnjami ali alkoholiki. Bil sem pač vzgojen, da smo idealizirali Evropo in evropsko življenje.”

Tako je doma v Zimbabveju pustil vse svoje plošče, češ da jih bo že v Evropi lahko ponovno in poceni kupil. V Sloveniji pa se takrat ni dobilo niti Boba Marleyja. Tudi sadja ne.

Ta nerealna pričakovanja se niso spremenila. Veliko Afričanov, ki prihaja v Evropo z begunskim tokom čez Balkan ima prav tako napačne predstave o tem, kako sistem v Evropi deluje. “Od Evrope pričakujejo rešitve,” pravi Zimani, ki je že kmalu spoznal, da se v Evropi o Afriki govori slabše, kot je v resnici, o Evropi pa se v Afriki poroča lepše.

Danes Max Zimani, vodja Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko in pomaga tujcem v Sloveniji do prve zaposlitve in vstopa na trg dela, opaža, da ljudje v Slovenijo prihajajo predvsem zaradi ljubezni (včasih so prihajali študirat). Skrbi pa ga, ker opaža, da želijo za Zahod ne le migranti, ki prečkajo našo državo danes. Celo nekaj njegovih prijateljev, ki že dalj časa živijo v Sloveniji, resno razmišljajo o tem, da bi šli v Avstrijo ali Veliko Britanijo. To kaže, da je nekaj narobe, da, bi rekel Max, “nekaj ne štima”.

“Ograja je dokaz stanja duha v Sloveniji. Slovenija je dejansko postala bolj zaprta. Ko sem prišel v Slovenijo, je bila ta del Jugoslavije, ki je bila vodilna sila gibanja neuvrščenih držav. Ko je Slovenija dobila neodvisnost, je svoj status v tem gibanju spremenila. Mislim, da je bila to ena izmed prvih ključnih napak, saj ji tega ne bi bilo treba narediti. S tem je le izgubila nekaj prijateljskih, političnih in kulturnih vez, ki bi jih danes lahko zelo izkoristila.

Dodal bi še to: ko sem prišel, solidarnost ni bila le prazna beseda. Solidarnost je veljala med ljudmi in tudi med narodi. Danes pa se mi zdi, da je veliko več individualizma. A po drugi strani mi je zelo všeč – tega pa včasih ni bilo -, da mladi danes veliko potujejo.”

Čeprav je že 30 let v Sloveniji in je tu odprl svoje podjetje in si ustvaril družino, se vedno vsak dan sliši besedo črnec. Pa ga prizadene? Max Zimani pravi, da prizadetost ni prava beseda, gre nekaj drugega.

“Veste besede so pomembne, ker te označujejo. Ne glede na to, kako se ti osebno počutiš, te znajo vreči v en koš in potem te družba  vsaj delno obravnava na podlagi tega, kako si označen. Beseda črnec te vrže v koš, ki praktično pomeni manjvreden. Zato mi ni všeč, čeprav jo uporablja veliko ljudi. Ne pomeni sicer, da vsak, ki jo reče, misli slabo, ampak te vseeno, hočeš nočeš, nekam umesti.”

 


Drugi pogled

396 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

12.01.2016

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Ko je prišel v Slovenijo, so se njegova pričakovanja izkazala za nerealna.

“To je bil največji šok. Sploh nisem mislil, da obstajajo Evropejci, ki so revni, da obstajajo Evropejci, ki nimajo bivalnih prostorov, brezdomci. Kaj šele, da obstajajo Evropejci s samomorilskimi težnjami ali alkoholiki. Bil sem pač vzgojen, da smo idealizirali Evropo in evropsko življenje.”

Tako je doma v Zimbabveju pustil vse svoje plošče, češ da jih bo že v Evropi lahko ponovno in poceni kupil. V Sloveniji pa se takrat ni dobilo niti Boba Marleyja. Tudi sadja ne.

Ta nerealna pričakovanja se niso spremenila. Veliko Afričanov, ki prihaja v Evropo z begunskim tokom čez Balkan ima prav tako napačne predstave o tem, kako sistem v Evropi deluje. “Od Evrope pričakujejo rešitve,” pravi Zimani, ki je že kmalu spoznal, da se v Evropi o Afriki govori slabše, kot je v resnici, o Evropi pa se v Afriki poroča lepše.

Danes Max Zimani, vodja Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko in pomaga tujcem v Sloveniji do prve zaposlitve in vstopa na trg dela, opaža, da ljudje v Slovenijo prihajajo predvsem zaradi ljubezni (včasih so prihajali študirat). Skrbi pa ga, ker opaža, da želijo za Zahod ne le migranti, ki prečkajo našo državo danes. Celo nekaj njegovih prijateljev, ki že dalj časa živijo v Sloveniji, resno razmišljajo o tem, da bi šli v Avstrijo ali Veliko Britanijo. To kaže, da je nekaj narobe, da, bi rekel Max, “nekaj ne štima”.

“Ograja je dokaz stanja duha v Sloveniji. Slovenija je dejansko postala bolj zaprta. Ko sem prišel v Slovenijo, je bila ta del Jugoslavije, ki je bila vodilna sila gibanja neuvrščenih držav. Ko je Slovenija dobila neodvisnost, je svoj status v tem gibanju spremenila. Mislim, da je bila to ena izmed prvih ključnih napak, saj ji tega ne bi bilo treba narediti. S tem je le izgubila nekaj prijateljskih, političnih in kulturnih vez, ki bi jih danes lahko zelo izkoristila.

Dodal bi še to: ko sem prišel, solidarnost ni bila le prazna beseda. Solidarnost je veljala med ljudmi in tudi med narodi. Danes pa se mi zdi, da je veliko več individualizma. A po drugi strani mi je zelo všeč – tega pa včasih ni bilo -, da mladi danes veliko potujejo.”

Čeprav je že 30 let v Sloveniji in je tu odprl svoje podjetje in si ustvaril družino, se vedno vsak dan sliši besedo črnec. Pa ga prizadene? Max Zimani pravi, da prizadetost ni prava beseda, gre nekaj drugega.

“Veste besede so pomembne, ker te označujejo. Ne glede na to, kako se ti osebno počutiš, te znajo vreči v en koš in potem te družba  vsaj delno obravnava na podlagi tega, kako si označen. Beseda črnec te vrže v koš, ki praktično pomeni manjvreden. Zato mi ni všeč, čeprav jo uporablja veliko ljudi. Ne pomeni sicer, da vsak, ki jo reče, misli slabo, ampak te vseeno, hočeš nočeš, nekam umesti.”

 


07.01.2020

Raya Mammadova, Azerbajdžan

Azerbajdžanci in Slovenci drug za drugega tako rekoč ne obstajamo, pravi Raya Mammadova, ki mora v svoji domovini skoraj vedno pojasnjevati, kam v Evropo se je odpravila na magistrski študij. Podobna naloga je pred njo pogosto tudi, ko jo v Sloveniji vprašamo, od kod prihaja. Na seznamu pogostih vprašanj pa je tudi tisto, ali imajo moški v njeni domovini lahko več žena. Nanj jasno odgovori z »ne«. Podrobneje o razlikah med državama v nadaljevanju, ko boste slišali tudi, zakaj ne gresta skupaj kajenje in obiskovanje fitnesa. Z Rayo Mammadovo, ki ima mimogrede drugi najpogostejši priimek v Azerbajdžanu, se je pogovarjala Andreja Gradišar.


31.12.2019

Emina Baj, Kenija

Zadnja oddaja Drugi pogled v letu 2019 bo poskrbela, da bomo na našem zemljevidu sogovornikov obkljukali še eno državo. V Afriki. Meji na Etiopijo, Somalijo, Tanzanijo, Ugando in Južni Sudan. Znana je po safariju, v njej pa je tudi za tri Slovenije veliko Viktorijino jezero. Govorimo seveda o Keniji, kjer se je rodila naša današnja sogovornica Emina Bajraktarević Bakunda. Njeno rojstno mesto Kisumu leži v bližini omenjenega Viktorijinega jezera v zahodnem delu države. Tam je pravnica in umetnica živela do svojega četrtega leta. Z Emino Baj, kot je njeno umetniško ime, se je pogovarjala Andreja Gradišar.


24.12.2019

Kristi Kruusmaa, Estonija

Petintridesetletni Estonki Kristi Kruusmaa izkušenj s selitvami ne manjka – kot prostovoljka je delala v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji je opravila študentsko izmenjavo, potem je za leto dni odšla v Berlin. Iz Nemčije se je vrnila v Slovenijo, saj je tu dobila delo – kot znanstvenica se ukvarja z raziskavami diagnostike rakavih obolenj. Zaradi dela se je za štiri leta preselila v Španijo in se spet vrnila v Ljubljano. Več v Drugem pogledu Darje Pograjc.


17.12.2019

Menno de Kok, Nizozemska

Rad raziskuje svet, odkriva nove kulture, potuje in preizkuša kulinariko različnih držav in pokrajin. Nizozemec Menno de Kok zase pravi, da je avanturist, in prav zato je pred dvema letoma sprejel nov izziv – selitev v Slovenijo. O tem, kaj ga je pri nas najbolj očaralo, kje se je spoprijemal z največjimi preprekami in zakaj je v tem času pridobil kar nekaj dodatnih kilogramov, izveste več v prihodnjih minutah. Z njim se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


10.12.2019

Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche, Francija

Ker je njegovo polno ime Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche za Slovence predolgo in težko izgovorljivo, je v Sloveniji postal kar – Rafko. Iz mesta La Rochelle v zahodnem delu Francije ob atlantski obali je »francoski Primorec« najprej odšel v Anglijo, nato živel na Portugalskem in v Nemčiji, v Slovenijo pa je prvič prišel julija leta 2000 kot študent. Njegova področja so reševanje konfliktov, sociologija, socialno delo in vedno se jih loteva prek umetnosti. Povod za prvi obisk naše dežele je bilo prostovoljno delo na Idriart festivalu na gradu Borl v Halozah. Tam je vzpostavil stik z waldorfsko šolo in se nato vsako leto kot njihov prostovoljec vračal v Slovenijo. Leta 2005 se je tu naselil za deset let, zadnja leta pa se k nam redno vrača, ker ima tu 3 hčere.


03.12.2019

Danijel Osmanagić, Bosna in Hercegovina

Po izobrazbi politolog in zgodovinar, zadnjih sedem let pa turistični vodnik, ki tujim obiskovalcem predstavlja lepote Slovenije. To je Danijel Osmanagić, današnji »drugopoglednik«, ki je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pribežal med vojno v 90-ih, tu preživel osnovnošolska leta, se vrnil domov, potem pa se odločil za študij v Ljubljani in tu tudi ostal. Privoščite si jutranjo kavo, Danijel pa vam medtem razloži, kako kavo pijejo v njegovi domovini in kako tam s kavo sosedu tudi povejo, da je skrajni čas, da odide domov. Drugi pogled!


26.11.2019

Joao Costa, Portugalska

Tisti, ki vas zanima portugalska kultura, ste verjetno že naleteli na revijo Sardinha. Skupaj z ženo jo ureja Portugalec Joao Costa, ki v Sloveniji živi od leta 2008, namenjena pa je predvsem priseljencem iz te države Pirenejskega polotoka ter učenju obeh jezikov, saj je napisana tako v slovenščini kot v portugalščini. Čeprav si verjetno ne bi mislili, Portugalec poudarja, da je kulturna izmenjava med državama zelo bogata. Opozarja tudi na to, da oboji raje kot generalom spomenike postavljamo pesnikom in pisateljem. Še več o razlikah in podobnostih med obema država pa je Joao Costa povedal Andreji Gradišar.


19.11.2019

Maha Ahmed iz Jemna

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


12.11.2019

Yulia Shmidt, Rusija

V naslednjih minutah več o tem, zakaj Slovenci morda nismo tako zaprti, kot naj bi stereotipno veljalo, o tem, da ne vemo, v kako lepi deželi živimo, in tudi o jezikovnih zmešnjavah, ki narišejo nasmeh na usta. Drugi pogled je ujel Peter Močnik.


05.11.2019

Rami Murad, Sirija

Ko je prišel v Slovenijo, ga je motil mraz, zdaj pa je že vajen snega in nizkih temperatur. Rami Murad, Sirijec palestinskih korenin, je danes po vsem Kamniku znan kot lastnik restavracije z arabsko hrano. Začel je kot kuhar v ljubljanskem lokalu z vzhodnjaško hitro prehrano, po šestih mesecih dela tu in navdušenjem nad čistočo in lepoto mest ter prijaznostjo ljudi je za njim prišla še žena. Tu so se jima rodili trije otroci, zdaj osnovnošolci, in če je njihov oče v svojih šolskih letih le poslušal o Alpah, ki so zelo daleč in zelo visoke, zdaj živijo prav pod njimi.


29.10.2019

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.


22.10.2019

Denise Rejec z Malte

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.


15.10.2019

"Dve uri pred večerjo jemo šopsko solato. In zraven malo rakije."

Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.


08.10.2019

“Ulice so tukaj ponoči temne”

V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.


01.10.2019

Pogreša britanske vlake in britanski zdravstveni sistem

Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.


24.09.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


17.09.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


10.09.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


03.09.2019

Michaela Homar

Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.


27.08.2019

Anželika Medved, ponovitev

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


Stran 10 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov