Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marcos Tavares

11.10.2016

Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.

Pot do statusa legende ponavadi ni lahka. Tudi za 32-letnega Marcosa Magna Moralesa Tavaresa, ki ga imajo mnogi za legendo mariborskega nogometa, ni bila. Vsaj v otroštvu, ko je njegova družina v Portu Alegru v Braziliji živela v pomanjkanju, dostikrat brez dovolj hrane na krožniku.

“Jaz sem igral nogomet celi dan v ulici, brez čevljev, brez ničesar, samo z eno žogo. Ali pa je moja mama naredila žogo iz nogavic in smo tako igrali. V Sloveniji ne vidim veliko otrok igrati nogometa na ulici, v Braziliji pa je samo to. Le ko je bilo kosilo, večerja, sem prišel nazaj domov.” 

V Braziliji je namreč nogomet šport št. 1. Pa ne le zaradi športa samega, pravi Marcos Tavares, temveč tudi zaradi tega, ker revnim daje upanje, da bodo uspeli kot nogometaši in dobro živeli. In njemu je uspelo.

“Bog mi je dal talent, dar, da lahko igram nogomet. A uspelo mi ni le zaradi talenta, temveč tudi discipline v življenju in pomoči staršev.”

Njegov oče je vstajal ob 4h zjutraj, da je lahko v soboto šel na tekmo ob 9. ali 10. uri. Pri 13. letih je iz nogometnega kluba Internacional prestopil v Gremio, leto pozneje pa je že igral za reprezentanco. Ko je bil star 17 let, je postal prvak Južne Amerike. S tem sta prišla uspeh in slava.

“Ta slava me je porinila v slab način življenja. Imel sem veliko zabav, žensk … Zaradi tega sem imel težave v Braziliji, v Gremiu. Starši so me sicer posvarili, a sem bil upornik … Ko pa sem spoznal Jezusa, sem spremenil samega sebe in zaradi tega lahko danes živim dobro ali boljše življenje.”

Zato zase pravi, da je sicer športnik, a tudi misijonar; da ga Jezusovo sporočilo pomirja in mu daje upanje, saj je nekje nekdo, ki nas čuva. Če je bila vera prelomnica v njegovem osebnem življenju, je tista v profesionalni karieri prišla nekoliko pozneje. Po igranju v Maleziji in na Cipru, je leta 2008 pristal v Sloveniji, v Mariboru. In ostal. V vijoličnem dresu je nastopil že več kot 400-krat, dal več kot 250 golov za ta klub, a en je bil še posebej pomemben: odločilni gol, ki ga je v Glasgowu zabil proti Nogometnemu klubu Celtic in s tem Maribor popeljal v Ligo prvakov.

V Sloveniji sicer živi lepo življenje, pravi, in to dobro želi vračati z dobrim. Pred leti sta zato z ženo ustanovila dobrodelno društvo, v okviru katerega pomagajo materinskemu domu, slovenskim družinam v stiskah, obiskujejo zapore, pripravljajo otroške delavnice. Ob prihodu je moral sicer najprej premagati mraz, se navaditi na slovensko prehrano, ki ne vsebuje toliko mesa kot brazilska, in se naučiti jezika. Čeprav nogomet pozna svoj jezik, pravi Marcos Tavares:

“Nogomet ima smo en jezik: gol oziroma to, da zmagaš! Ampak jaz se trudim, tudi kot kapetan hočem govoriti slovensko, a večina nogometašev govori angleško.”

Štiri leta je potreboval, da se je spoprijateljil s slovenščino, ki je po njegovih besedah zelo težek jezik. Želi si jo izboljšati – tudi zato, ker bo s svojo družino – ima pet otrok – ostal v varni Sloveniji. Ne dolgo nazaj je podpisal novo dvoletno pogodbo z mariborskim nogometnim klubom, v Mariboru pa bo ostal tudi po končani športni karieri. V štajerski prestolnici mu je namreč všeč veliko stvari:

“Ljudje v tem mestu, v Mariboru … Ko se srečamo, prinesejo ljubezen, kar nam daje motivacijo. Tudi klub seveda … Klub je moj drugi dom!” 

 

 

 


Drugi pogled

396 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Marcos Tavares

11.10.2016

Je oče petih otrok in zelo veren človek, dejaven tudi na dobrodelnem področju. Zase pravi, da ni le športnik, temveč tudi misijonar. Že veste, o kom govorimo? Kaj pa če vam izdamo še to, da prihaja iz Brazilije in je njegova najljubša barva vijolična? Zdaj najbrž ni več dvoma: gost tokratne oddaje Drugi pogled je Marcos Magno Morales Tavares, kapetan Nogometnega kluba Maribor, za mnoge pa prava legenda mariborskega nogometa.

Pot do statusa legende ponavadi ni lahka. Tudi za 32-letnega Marcosa Magna Moralesa Tavaresa, ki ga imajo mnogi za legendo mariborskega nogometa, ni bila. Vsaj v otroštvu, ko je njegova družina v Portu Alegru v Braziliji živela v pomanjkanju, dostikrat brez dovolj hrane na krožniku.

“Jaz sem igral nogomet celi dan v ulici, brez čevljev, brez ničesar, samo z eno žogo. Ali pa je moja mama naredila žogo iz nogavic in smo tako igrali. V Sloveniji ne vidim veliko otrok igrati nogometa na ulici, v Braziliji pa je samo to. Le ko je bilo kosilo, večerja, sem prišel nazaj domov.” 

V Braziliji je namreč nogomet šport št. 1. Pa ne le zaradi športa samega, pravi Marcos Tavares, temveč tudi zaradi tega, ker revnim daje upanje, da bodo uspeli kot nogometaši in dobro živeli. In njemu je uspelo.

“Bog mi je dal talent, dar, da lahko igram nogomet. A uspelo mi ni le zaradi talenta, temveč tudi discipline v življenju in pomoči staršev.”

Njegov oče je vstajal ob 4h zjutraj, da je lahko v soboto šel na tekmo ob 9. ali 10. uri. Pri 13. letih je iz nogometnega kluba Internacional prestopil v Gremio, leto pozneje pa je že igral za reprezentanco. Ko je bil star 17 let, je postal prvak Južne Amerike. S tem sta prišla uspeh in slava.

“Ta slava me je porinila v slab način življenja. Imel sem veliko zabav, žensk … Zaradi tega sem imel težave v Braziliji, v Gremiu. Starši so me sicer posvarili, a sem bil upornik … Ko pa sem spoznal Jezusa, sem spremenil samega sebe in zaradi tega lahko danes živim dobro ali boljše življenje.”

Zato zase pravi, da je sicer športnik, a tudi misijonar; da ga Jezusovo sporočilo pomirja in mu daje upanje, saj je nekje nekdo, ki nas čuva. Če je bila vera prelomnica v njegovem osebnem življenju, je tista v profesionalni karieri prišla nekoliko pozneje. Po igranju v Maleziji in na Cipru, je leta 2008 pristal v Sloveniji, v Mariboru. In ostal. V vijoličnem dresu je nastopil že več kot 400-krat, dal več kot 250 golov za ta klub, a en je bil še posebej pomemben: odločilni gol, ki ga je v Glasgowu zabil proti Nogometnemu klubu Celtic in s tem Maribor popeljal v Ligo prvakov.

V Sloveniji sicer živi lepo življenje, pravi, in to dobro želi vračati z dobrim. Pred leti sta zato z ženo ustanovila dobrodelno društvo, v okviru katerega pomagajo materinskemu domu, slovenskim družinam v stiskah, obiskujejo zapore, pripravljajo otroške delavnice. Ob prihodu je moral sicer najprej premagati mraz, se navaditi na slovensko prehrano, ki ne vsebuje toliko mesa kot brazilska, in se naučiti jezika. Čeprav nogomet pozna svoj jezik, pravi Marcos Tavares:

“Nogomet ima smo en jezik: gol oziroma to, da zmagaš! Ampak jaz se trudim, tudi kot kapetan hočem govoriti slovensko, a večina nogometašev govori angleško.”

Štiri leta je potreboval, da se je spoprijateljil s slovenščino, ki je po njegovih besedah zelo težek jezik. Želi si jo izboljšati – tudi zato, ker bo s svojo družino – ima pet otrok – ostal v varni Sloveniji. Ne dolgo nazaj je podpisal novo dvoletno pogodbo z mariborskim nogometnim klubom, v Mariboru pa bo ostal tudi po končani športni karieri. V štajerski prestolnici mu je namreč všeč veliko stvari:

“Ljudje v tem mestu, v Mariboru … Ko se srečamo, prinesejo ljubezen, kar nam daje motivacijo. Tudi klub seveda … Klub je moj drugi dom!” 

 

 

 


20.08.2019

Kim Camara

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


13.08.2019

Roberto Monas, ponovitev

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.


06.08.2019

Ernesto Gainza, ponovitev

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.


30.07.2019

Anika Dziewior Pavlin, ponovitev

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.


23.07.2019

Vojta Hemala, ponovitev

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.


16.07.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


09.07.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


02.07.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


25.06.2019

“Poročen sem s Štajersko … ups, Štajerko!”

V naši torkovi jutranji rubriki Drugi pogled smo že gostili pripadnike številnih narodov, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Tokrat pa bo prvič Slovencem ogledalo nastavil Tunizijec. Tunizija sicer ni daleč in pri nas živi okoli 80 Tunizijcev, eden od njih je Mohamed Ali Oueslati. Dalí, v kar so njegovi imeni združili prijatelji, je bil rojen v majhnem tunizijskem kraju na meji z Alžirijo, nato pa je živel v Tunisu. Ta ima 2 milijona prebivalcev in tam je vedno gneča, tudi ponoči, zato Dalí zdaj zelo ceni mir v Ljubljani. Svoj pogled na Slovenijo in Slovence je razkril Andreji Čokl.


18.06.2019

Silvia Viviani

Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi pod deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prost vikend z veseljem izkoristi za obisk domačih. O italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.


11.06.2019

Ludemila Fortes Silva iz Zelenortskih otokov

Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.


04.06.2019

Sinan Kuzer iz Turčije

Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.


28.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


21.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


14.05.2019

Kim Camara iz Sierre Leone

Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


07.05.2019

Drugi pogled

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


30.04.2019

“Jaz sem ‘makaronar’, ti imaš pa traktor.”

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


Stran 11 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov