Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


Drugi pogled

393 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Mikel Rojo, Španija

22.08.2017


Je siesta v Španiji pravilo ali mit? Kakšne podobnosti bi lahko našli med Španijo in Slovenijo, ali pa raje Jugoslavijo? Kaj je v očeh Španca posebnost Slovenije?

Pa začnimo od začetka. 35-letni Mikel Rojo, v Sloveniji živi 10 let. Selitev v domovino svoje izbranke (spoznal jo je na prostovoljskem delu v Keniji) zanj ni bila težka:

“V Sloveniji sem bil že prej, poznal sem nekaj ljudi, zato sem že imel dober občutek. Sicer je bil to kratek obisk, ampak kar sem videl, mi je bilo všeč, ljudje, ki sem jih poznal, so bili prijazni. Želel sem si priti še kdaj, pomislil sem celo, da bi bilo tu lepo živeti. Ko sem potem spoznal bodočo ženo, ni bilo težko sprejeti odločitve. Kakovost življenja tukaj je fantastočna, res je udobno, enostavno, le malo stresa. Ljubljana je prijetno mesto, kjer lahko uživaš, se družiš, hodiš na izlete … Jezik je seveda ovira, a sam sem tu že 10 let, pa mi nič ne manjka.”

Veseli ga, da greš lahko v Sloveniji po 8 urah službe domov, v Španiji namreč veliko njegovih prijateljev dela do 10. ure zvečer. Siesta je mit, pravi Mikel Rojo, saj Španci delajo cele dneve, popoldne pa zadremajo le poleti, ko je najbolj vroče, in še to le na dopustu. Telekomunikacijski inženir, ki preseneti z majhnim, prav nič pametnim telefonom (Pravi, da nam pametni telefoni vzamejo preveč čas.), priznava, da je bilo v Sloveniji vseeno težko najti zaposlitev:

“Skoraj vsi Španci, ki sem jih spoznal tu, so se morali vrniti v Španijo, ker v Sloveniji niso našli dobre službe. Problem nas vseh je seveda, da ne govorimo dobro slovensko. Na začetku se lahko preživljaš z učenjem španščine, ampak tako ne moreš živeti dolgo. Tudi sam se tako začel, zdaj pa delam za tehnološko podjetje v Sloveniji. Imel sem srečo. Ko sem se prijavil, sem namreč povedal, da ne govorim slovensko. Pa so rekli, da tako ali tako sodelujejo le v mednarodnih projektih in da če je moja angleščina dobra, ne bo težav.”

Ker je njegova mati Američanka in je v Španiji obiskoval zasebne mednarodne šole mu ta seveda ne dela težav. Tudi slovensko razume in govori, a po njegovem mnenju ne dovolj dobro. Najbrž se je že malo navzel slovenskega značaja, saj pravi, da smo močno specializirani. V Španiji ljudje počnejo veliko stvari, a nobene zelo dobro. Ko pa tu rečemo, da nekaj znamo, potem to res dobro obvladamo in smo na tem področju strokovnjaki.

“Slovenija je bila zmeraj majhna, vedno pod vplivom tujcev, zato je mogoče v vaši krvi, da mislite, da se morate potruditi dvakrat bolj kot drugi, da bi prišli do istega učinka. Zato ljudje tu dosežete več.”

Zgodovina in geostrateška pozicija slovenskih krajev sta vplivali tudi na prav posebno mešanico slovenskega karakterja. Čuti se namreč vpliv romanske, germanske in slovanske etnične oz. jezikovne evropske skupine.

Mislim, da je Slovenija edina država, ki uspešno združuje vse tri skupine. Nikjer na svetu ni takšne mešanice. Latinski vpliv prihaja z obale in iz Italije, germanski iz časa Avstro-Ogrske monarhije, Slovenija pa je po naravi slovanska, čeprav drugače kot vaše sosede na vzhodu. Tu je pravo ravnotežje vsega! Mogoče to izvira iz zgodovinskega občutka negotovosti in tega, da se je to območje moralo prilagajati kulturam in običajem tujcev. To je pomenilo tudi, da so Slovenci izkusili različne vplive in zato od vseh potegnili najboljše.

Imate balkansko srce in dušo – ljudje vedo, kako se zabavati in sprostiti. Ampak imate tudi nemško delovno etiko – veste, da morate dobro narediti stvari, če želite, da bi delale, in da napake nimajo smisla, saj moraš potem vse narediti znova. Skupno s sredozemskimi narodi pa imate lastnost, da ste “streetsmart”, torej pamet in bistrost, ki pa ne prihajata iz knjig. Slovenija ima pravo ravnotežje vsega, kar je po mojem mnenju zelo dobro.”

Glasbena ponudba v Sloveniji je presenetljivo dobra. Mikel Rojo, basist in občasni DJ, v Sloveniji ne pogreša ničesar, čeprav je navajen na madridsko sceno. V Sloveniji je cenejše najti prostor za vadbo, lažje je posneti skladbo, možno jo je celo slišati na radiu. To se v Španiji ne bi zgodilo, pravi, tu v Sloveniji pa je na radiu slišal pesem, ki so jo posneli s prejšnjim bandom Kansky (zdaj igra v skupini Release the Ectoplasm!). Tudi glasba, ki se vrti na radiu, je v Španiji zelo enolična.

Je pa v Sloveniji bolj kot v Španiji enolična izbira pijač – ponudba je tu omejena predvsem na pivo in vino, če želiš koktail, imaš zelo majhno izbiro. A edina stvar, ki jo zares pogreša, je španska hrana.

“Predvsem tista s severa Španije – to je najboljša hrana na svetu. O tem sploh ne bomo razpravljali, to je dejstvo!”


10.05.2022

Snježana Blagojević, Bosna in Hercegovina

Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti z očmi drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.


03.05.2022

Aleksander Temlin, Slovenec v Urugvaju

Ponavadi v Drugem pogledu poslušamo zgodbe tujcev, ki so se preselili v Slovenijo. Zadnjo sezono pa rubriko na vsaka dva meseca obogatimo z drugačnim Drugim pogledom in v tujino pokličemo Slovenca. Tokrat je bil to 50-letni Prekmurec Aleksander Temlin, ki živi v urugvajski prestolnici Montevideo. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


26.04.2022

Marta Kotar, Hrvatica

Hrvaški Vinkovci so rojstni kraj naše tokratne sogovornice, zgodovinarke Marte Kotar, ki je svoj novi dom našla v osrčju Slovenije, v Šmartnem pri Litiji. Zgovorno turistično vodnico, ki ji je med slovenskimi sladicami najbolj pri srcu potica in ki so ji - v nasprotju z domačo panonsko ravnico - k srcu prirasli slovenski hribi ter si je, kot naslednji izziv zastavila učenje enega od zimskih športov, je pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec.


19.04.2022

Georgeta Capraroiu, Romunija

Georgeta Capraroiu se je rodila na severovzhodu Romunije, blizu meje z Moldavijo in Ukrajino. Že pri desetih letih se je od staršev preselila v Cluj-Napoko, kjer je hodila v baletno šolo. Prav uspešnost v tem poklicu jo je pred dobrimi tridesetimi leti pripeljala tudi v Slovenijo, kjer je najprej plesala v mariborski, nato pa v ljubljanski operi. Čeprav je nad marsičem v Sloveniji navdušena – od poštenosti ljudi, do naše hrane in zdravstvenega sistema – pa predvsem v Ljubljani pogreša več neposrednosti, odprtosti in solidarnosti z drugimi ljudmi.


12.04.2022

Rebecca Svetina, Združene države Amerike

Rebecca Svetina že 13 let živi v Radovljici, v katero se je preselila iz ameriškega Pittsburgha. Kaj je grafično oblikovalko in učiteljico angleščine pripeljalo v Slovenijo in zakaj je tukaj ostala, je povedala Darji Pograjc. Pa tudi to, zakaj so slovenski vrtci odlični in zakaj je slovenščina »nagajiva prijateljica«, boste slišali v Drugem pogledu.


05.04.2022

Nacho Escriche Rubio, Španija

Nacho Escriche Rubio se je zaradi zveze s Slovenko iz okolice Valencije k nam preselil pred skoraj 19-imi leti. Dolgoletni učitelj španščine, ki danes dela na oddelku prodaje pri enem najuspešnejših slovenskih podjetij, se je zelo hitro naučil našega jezika in takoj vzljubil tukajšnje življenje. Kljub temu pa med državama opaža kar nekaj razlik: od majhnih navad, kakršna je na primer, da Slovenci v stanovanjih vedno nosimo copate in vztrajno sprašujemo drug drugega, koliko je kaj stalo … pa do tega, da imamo veliko bolje organiziran delovni čas in da je v naši družbi veliko manj neenakosti kot v Španiji. Rubriko je pripravila Alja Zore.


29.03.2022

Thorung Kaewmontree, Tajska

Čeprav v Sloveniji živi kar precej državljanov Tajske, pa danes v naši rubriki Drugi pogled gostimo prvega. Pravzaprav prvo – Tajko Thorung Kaewmontree, ki prihaja iz Chiang Maia, drugega največjega tajskega mesta, ki leži na severu države, 700 kilometrov od Bangkoka.


22.03.2022

Wasim Alkhatib, Jordanija

Wasim Alkhatib je Palestinec iz Jordanije. Tja so njegovi starši, tako kot veliko drugih Palestincev, pobegnili pred izraelsko-arabsko vojno leta 1967. V Sloveniji je študiral že v drugi polovici 80-ih let, dokončno pa se je sem preselil pred slabimi tremi desetletji. Danes dela kot tolmač iz arabščine v slovenščino in nazaj.


15.03.2022

Svetlana Oletič, Ukrajina

Svetlano Oletič je iz rojstnega Luganska pot vrhunske odbojkarice vodila po širnem svetu in jo naposled pripeljala v Slovenijo, kjer jo je v Prlekiji poleg odbojke zadržala predvsem ljubezen. V Mali Nedelji v občini Ljutomer si je ustvarila družino s petimi otroki, kot učiteljica telovadbe dela v tamkajšnji osnovni šoli, sicer pa je zelo vpeta v družabno dogajanje lokalne skupnosti. Lani je izdala svoj prvenec – avtobiografski roman Življenje, od začetka vojne v Ukrajini pa vso energijo vlaga v pomoč svojim rojakom. Svetlano Oletič je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.


08.03.2022

Julia Kulchitskaya, Rusija

V Drugem pogledu bomo danes slišali pogled druge strani oz. spoznali glas strani, ki ga v medijih do zdaj še nismo, vsaj poglobljenega ne. Julia Kulchitskaya je Rusinja, ki živi v Sloveniji ter v šoku in s strahom spremlja dogodke zadnjih dni. Z njeno pomočjo bomo med drugim poskušali orisati tudi trenutno dogajanje v Rusiji.


01.03.2022

Noorullah Oriyakhel - Noor, Afganistan

Med begunci iz Afganistana, ki so v zadnjih letih prišli v Slovenijo, je tudi Noorullah Oriyakhel, za znance Noor. Vse od prihoda leta 2015 si je ves čas prizadeval, da bi ostal v Sloveniji; o tem so pred leti tudi veliko poročali v medijih in končno mu je uspelo. Lani je dobil dovoljenje za delo, nato si je poiskal redno službo, januarja letos pa se je tudi poročil s partnerico Dragano, ki mu je ves čas stala ob strani. Živi v Novem mestu, tam ga je obiskala Nataša Rašl.


22.02.2022

Borut Uršič, Slovenec na Kubi

Profesorja umetnostne zgodovine Boruta Uršiča je njegova podjetniška pot v turizmu pripeljala na ta karibski otok. Sprva občasni postanki, nato ustalitev v Havani, kjer zdaj živi že 12 let. V Drugem pogledu nam je povedal, kateri je kubanski nacionalni šport, katera kubanska navada ob prihodu najbolj preseneti Evropejce, kaj kubanske mame in babice počnejo ob nedeljskih popoldnevih in zakaj ima tamkajšnja vlada monopol nad jastogi.


01.02.2022

Ali Đogić, BiH in Avstralija

Ali Đogić se je rodil v Avstraliji, kamor se je njegova družina iz Bosne in Hercegovine preselila tik pred začetkom vojne leta 1992. Potem ko je tam opravil dva razreda osnovne šole, sta se starša odločili za vrnitev v Sarajevo, že po enem letu pa so se od tam preselili v Ljubljano, tako da je Ali Đogić pri osmih letih že trikrat zamenjal državo, jezik in šolo. O tem, kakšna je bila izkušnja te selitve in kako danes vidi Slovenijo in Slovence, se je za tokratni Drugi pogled z njim pogovarjala Alja Zore.


18.01.2022

Agate Lielpetere, Latvija

V današnji rubriki Drugi pogled bomo spoznali Agate Lielpetere /Agate Leopeter/ iz Latvije. Prihaja iz glavnega mesta, Rige, ki je še enkrat večje od naše prestolnice, kjer živi sedaj. Tam je bila pred kratkim na obisku in pravi, da se je bilo iz zimske pravljice s sicer temperaturami močno pod ničlo kar težko vrniti v ljubljansko sivino. A ko tudi tukaj pri nas posije sonce, je to najlepši kraj na svetu, je povedala Tadeji Bizilj, s katero se je pogovarjala.


11.01.2022

Victoria Surneva, Gruzija

Z Drugim pogledom se tokrat selimo v Sakartvelo. To je namreč domače ime za državo ob vzhodni obali Črnega morja, ki jo Slovenci imenujemo Gruzija, številne zahodne države pa Georgia. S Kavkaza se je na sončno stran Alp pred štirimi leti preselila 24-letna Victoria Surneva in gruzijsko prestolnico Tbilisi zamenjala s slovenskim glavnim mestom. Zakaj je prišla, kako se tu počuti in kakšni smo mi Slovenci, je povedala Andreji Čokl.


28.12.2021

Jorge Da Costa Oliveira, Brazilija

Mrzlo decembrsko jutro zdaj ogreje brazilska drugopogledniška zgodba – Jorge Da Costa Oliveira se je iz države s skoraj 215 milijoni prebivalcev preselil v dvomilijonsko Slovenijo. Stereotipno se zdi, ampak kot boste lahko slišali, se naš Brazilec med drugim odlično znajde za žarom! Na pogovor ga je povabila Darja Pograjc.


21.12.2021

Donald Francis Reindl

Donald Francis Reindl je v Slovenijo prišel pred 20 leti iz Združenih držav Amerike, sem ga je vodilo raziskovanje za doktorsko disertacijo. Kot jezikoslovec je že prej potoval v Evropo in v naše kraje, takrat pa je prišel za dalj časa. In ostal. Več izvemo v Drugem pogledu


14.12.2021

Maria Keck, Madžarska

Kompleksen, intenziven in obenem lep, ekspresiven. Tako naša tokratna sogovornica v Drugem pogledu opisuje svojo največjo strast – flamenko. Prav pri tej temi je daleč najzgovornejša. To je Madžarka Maria Keck, ki je več let živela tudi v Španiji, zadnja štiri leta je v Sloveniji. In kakšen je razlog, da se pevka, plesalka in učiteljica flamenka iz Španije preseli k nam? Ljubezen, seveda.


07.12.2021

Ognjen Radivojević, BiH/Srbija

Ognjen Radivojević ne prihaja iz kakšne daljne dežele s čisto drugačnim jezikom, kulturo in običaji, ki bi jih lahko primerjali z našimi, zato pa je toliko bolj razmišljal o sami izkušnji selitve in integracije v novo okolje. Še preden je pred desetimi leti prišel v Ljubljano, so namreč njegovo življenje zaznamovale selitve: rodil se je v Sarajevu, med vojno je nekaj časa bival v Nemčiji, večino življenja pa je preživel v Srbiji, predvsem v Novem Sadu. Poleg tega se zadnja leta, čeprav je v Srbiji študiral za učitelja zgodovine, ukvarja z integracijo priseljencev na Slovenski filantropiji, vse to pa je seveda močno zaznamovalo tudi njegovo razmišljanje o priseljenski izkušnji. Oddajo je pripravila Alja Zore.


30.11.2021

Matúš Javor, Češka

Češkega sogovornika smo v Drugem pogledu nazadnje slišali leta 2019. Skrajni čas, da slišimo še kakšnega! 29-letni Matúš Javor še ni dolgo pri nas, je pa kljub temu že zvesti poslušalec Prvega, rad prisluhne predvsem našim »drugopogledniškim« zgodbam. Prav te so ga spodbudile, da nam je napisal elektronsko sporočilo in tako smo vzpostavili stik. Darja Pograjc ga je povabila na Tavčarjevo 17 in nastala je naslednja zgodba.


Stran 5 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov