Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
393 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
"Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben."
Japonski kuharski mojster Shin Sato, ki ima v prestolnici svojo restavracijo, prihaja iz kraja wasabija in zelenega čaja Shizuoka na otoku Honšu. Od Tokia je oddaljen uro vožnje z vlakom in tri ure z avtom. V Sloveniji bi to verjetno bilo ravno nasprotno. Z avtom hitreje kot z vlakom. To je le ena od očitnih razlik Slovenije z njegovo rodno državo.
“Če živiš v Tokiu, ima tehnologija nate velik vpliv. Hočeš biti na tekočem, vse poteka hitro. Kupuješ vedno nove stvari, nove računalniške igre, nov pralni stroj in tako naprej. V Sloveniji se na neki način izogibam visoki tehnologiji. To je zame zelo dobro. Za svojo restavracijo sem recimo sam naredil nekaj miz in dekoracij. S svojimi rokami. To je način uživanja v življenju, ki mi je bližje. S tem čutiš toplino posameznih materialov.”
V Evropo si je želel priti že kot otrok. Oče je takrat tri leta živel in delal v Franciji in je ob prihodu domov Shinu ter bratom pripovedoval o lepoti evropskih mest in kulturah ter o razlikah z Japonsko. To ga je zelo navdušilo.
“Sanjal sem o tem, da bi enkrat živel v Provansi. Zdaj pa sem ugotovil, da imate v Sloveniji Kras, ki je tej francoski pokrajini zelo podoben. Navdušen sem nad ljudmi s Krasa in njihovimi nasadi vinske trte. Prijatelj me vsako jesen povabi na trgatev in to je zelo lepo. Takrat se res počutim povezanega z naravo.”
Pravi, da je biti japonski kuhar v Evropi izziv, ker ljudje tu neradi jedo surovo ribo. Vendar se tudi to spreminja. Tudi pri nas smo do novosti vse bolj odprti. Njegova zelo sprejeta specialiteta je tako zvezda japonske kuhinje – suši.
“Po drugi strani pa ustvarjam tudi fuzije jedi. Japonsko hrano rad kombiniram recimo s francosko in tudi slovensko. Tako sem enkrat že naredil slovenski suši. V rolico sem poleg riža dal tudi šparglje in pršut. Kraški suši. Suši s Krasa. Meni in tudi drugim je bil zelo všeč.”
Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov