Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji varujemo človekove pravice in skrbimo za svoje okolje, v Kazahstanu je drugače - ne poznajo niti ločevanja odpadkov
Manas Mussapirov je v Sloveniji manj kot leto, v Slovenijo pa ni prišel ne zaradi ljubezni ne zaradi poslovnih priložnosti, temveč zaradi našega odnosa do okolja. Kazahstanca kazaških korenin so prepričali čist zrak, ločevanje odpadkov in ekološki izdelki v trgovinah. Svoji hčeri namreč želi le najboljše, zato z družino, ki se mu sicer lahko pridruži le za tri mesece, kolikor traja turistična viza, išče prihodnost v Evropski uniji. Tu je sicer zaradi njegovega azijskega videza ter naše zadržanosti in stereotipov težko najti najemniško stanovanje, pravi, a prednosti življenja v Sloveniji je veliko.
“Želim, da hči odrašča v varnem in zdravem okolju, v katerem je tudi zdravstvena oskrba dobra. V Evropi ste ekološko zelo ozaveščeni, več je tudi predpisov in normativov. Slovenijo imamo radi tudi zato, ker ni velika država, ima pa lepo naravo, zanimiva je tudi vaša zgodovina. Zrak tukaj je čistejši, najbrž morajo avtomobili tu upoštevati višje okoljske standarde, prav tako se mora industrija držati strožjih pravil glede tega, kaj vrača v okolje. Ko stojiš zunaj na prostem v Sloveniji ali v Kazahstanu, je zrak drugačen. Tukaj je čistejši, več je vlage, v Kazahstanu pa je zrak zelo suh, kar tudi ni najboljše za zdravje. V Sloveniji je ponudba ekoloških živil in bioizdelkov, izdelanih v Sloveniji, velika, v Kazahstanu pa večina izdelkov pride iz Rusije ali katere druge države in je zelo težko slediti njihovemu izvoru in kakovosti. (…) V Kazahstanu so ljudje manj dejavni v politiki in ekologiji, to je najbrž razumljivo glede na politično preteklost in dejstvo, da smo postsocialistična država, iz česar izvira kar nekaj težav. Če vzamemo za primer nekaj tako preprostega, kot je ločevanje odpadkov na papir, embalažo in biološke odpadke: tega v Kazahstanu ne poznamo, vse gre v isti koš.”
Zanimivo je, da 27-letni Manas Mussapirov Slovenije prej ni poznal. Med študijem je bil dvakrat v Združenih državah Amerike, v Evropo pa ni potoval. Kako sta se torej z ženo odločila za Slovenijo?
“Vse sva raziskala na spletu. Še dobro, da imamo zdaj to možnost. Primerjala sva različne evropske države in poskušala najti verodostojne informacije – na spletu najdeš tako kritike kot pohvale. A glavna pričakovanja, ki sva jih imela glede Slovenije, so se izpolnila.”
Vsaj letos mu gre na roke tudi zima v Sloveniji. Manas Mussapirov namreč ne mara mraza, in čeprav je Kazahstan lepa država, pravi, da so zime tam premrzle. V januarju in februarju se temperature namreč spustijo tudi na –30, –40 stopinj Celzija, v takem mrazu pa se je z otrokom zunaj nemogoče sprehajati.
392 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Sloveniji varujemo človekove pravice in skrbimo za svoje okolje, v Kazahstanu je drugače - ne poznajo niti ločevanja odpadkov
Manas Mussapirov je v Sloveniji manj kot leto, v Slovenijo pa ni prišel ne zaradi ljubezni ne zaradi poslovnih priložnosti, temveč zaradi našega odnosa do okolja. Kazahstanca kazaških korenin so prepričali čist zrak, ločevanje odpadkov in ekološki izdelki v trgovinah. Svoji hčeri namreč želi le najboljše, zato z družino, ki se mu sicer lahko pridruži le za tri mesece, kolikor traja turistična viza, išče prihodnost v Evropski uniji. Tu je sicer zaradi njegovega azijskega videza ter naše zadržanosti in stereotipov težko najti najemniško stanovanje, pravi, a prednosti življenja v Sloveniji je veliko.
“Želim, da hči odrašča v varnem in zdravem okolju, v katerem je tudi zdravstvena oskrba dobra. V Evropi ste ekološko zelo ozaveščeni, več je tudi predpisov in normativov. Slovenijo imamo radi tudi zato, ker ni velika država, ima pa lepo naravo, zanimiva je tudi vaša zgodovina. Zrak tukaj je čistejši, najbrž morajo avtomobili tu upoštevati višje okoljske standarde, prav tako se mora industrija držati strožjih pravil glede tega, kaj vrača v okolje. Ko stojiš zunaj na prostem v Sloveniji ali v Kazahstanu, je zrak drugačen. Tukaj je čistejši, več je vlage, v Kazahstanu pa je zrak zelo suh, kar tudi ni najboljše za zdravje. V Sloveniji je ponudba ekoloških živil in bioizdelkov, izdelanih v Sloveniji, velika, v Kazahstanu pa večina izdelkov pride iz Rusije ali katere druge države in je zelo težko slediti njihovemu izvoru in kakovosti. (…) V Kazahstanu so ljudje manj dejavni v politiki in ekologiji, to je najbrž razumljivo glede na politično preteklost in dejstvo, da smo postsocialistična država, iz česar izvira kar nekaj težav. Če vzamemo za primer nekaj tako preprostega, kot je ločevanje odpadkov na papir, embalažo in biološke odpadke: tega v Kazahstanu ne poznamo, vse gre v isti koš.”
Zanimivo je, da 27-letni Manas Mussapirov Slovenije prej ni poznal. Med študijem je bil dvakrat v Združenih državah Amerike, v Evropo pa ni potoval. Kako sta se torej z ženo odločila za Slovenijo?
“Vse sva raziskala na spletu. Še dobro, da imamo zdaj to možnost. Primerjala sva različne evropske države in poskušala najti verodostojne informacije – na spletu najdeš tako kritike kot pohvale. A glavna pričakovanja, ki sva jih imela glede Slovenije, so se izpolnila.”
Vsaj letos mu gre na roke tudi zima v Sloveniji. Manas Mussapirov namreč ne mara mraza, in čeprav je Kazahstan lepa država, pravi, da so zime tam premrzle. V januarju in februarju se temperature namreč spustijo tudi na –30, –40 stopinj Celzija, v takem mrazu pa se je z otrokom zunaj nemogoče sprehajati.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov