Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Američan Mert Carpenter se je z ženo pred osmimi leti iz Silicijeve doline preselil v Rogaško Slatino
Mert Carpenter je prepotoval 48 od 50 ameriških držav. Tudi v Evropo je potoval že pred upokojitvijo, po njej pa sta se z ženo odločila za selitev. Prodala sta hišo v Silicijevi dolini in se vrnila v Slovenijo.
Pristala sva 2. februarja 2011, s seboj sva imela šest kovčkov. Dva meseca sva z izposojenim avtomobilom potovala po državi in spala v hotelih, medtem pa so nama nepremičninski agenti iskali hišo. Zaljubila sva se v staro kmetijo blizu Komna na Krasu, ampak so nama povedali, da bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja in šest mesecev časa, ki pa ga midva nisva imela.
»Hišo na ključ« sta našla v vzhodni Sloveniji, blizu Rogaške Slatine.
Čudovito je! Živiva kilometer iz mesta, v hrib. Na jasen dan lahko od doma vidiva Triglav – torej imava na dlani tako rekoč vso državo, od enega konca do drugega.
Tako čudovito, da o selitvi ne razmišljata več. Vse, kar bi ju lahko povleklo nazaj v Združene države, sta njuna hčerka in njena družina. A tudi ob tem Mert Carpenter zamahne z roko: »Če naju hočejo obiskati, bodo že prišli.«
Ameriškima upokojencema v tem obdobju življenja umirjen ritem Rogaške Slatine precej ustreza. Mert igranju orgel v bližnji glasbeni šoli in občasnim sprehodom po okolici doda še aktualno dogajanje v mestu.
Julija in avgusta v Rogaški Slatini poteka glasbeni festival. Dvakrat na teden prirejajo koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeniki. Poleg tega v paviljonu dvakrat na dan prirejajo koncerte z romantično orkestralno glasbo. Moja žena rada pleše, zato obiskuje več plesnih tečajev – od plesne vadbe do tečajev družabnega plesa in tanga. Dejavna je tudi v eni ali dveh umetniških organizacijah, saj je slikarka.
Par se pogosto pogovarja tudi o naši družinski dinamiki, predvsem v družinah z majhnimi otroki. Opazila sta namreč, da so ti otroci na sprehodih, v restavracijah, celo v kopališču neverjetno mirni.
Število primerov, v katerih so otroci jokali, sitnarili ali se jezili na svoje starše, lahko preštejem na prste ene roke. Očetje prevzemajo tako dejavno vlogo pri vzgoji kot mame. Ne vem, ali je to kulturno pogojeno ali pa je vzrok ta, da mame prvo otrokovo leto ostanejo doma.
Zakonski par iz Amerike svoje države ne pogreša. Nostalgije ne čutita, saj sta navajena odkrivanja in spoznavanja novih okolij – od 30 do 60 dni vsako leto še vedno namenita potovanjem.
392 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Mert Carpenter se je z ženo pred osmimi leti iz Silicijeve doline preselil v Rogaško Slatino
Mert Carpenter je prepotoval 48 od 50 ameriških držav. Tudi v Evropo je potoval že pred upokojitvijo, po njej pa sta se z ženo odločila za selitev. Prodala sta hišo v Silicijevi dolini in se vrnila v Slovenijo.
Pristala sva 2. februarja 2011, s seboj sva imela šest kovčkov. Dva meseca sva z izposojenim avtomobilom potovala po državi in spala v hotelih, medtem pa so nama nepremičninski agenti iskali hišo. Zaljubila sva se v staro kmetijo blizu Komna na Krasu, ampak so nama povedali, da bi bilo treba v obnovo vložiti veliko denarja in šest mesecev časa, ki pa ga midva nisva imela.
»Hišo na ključ« sta našla v vzhodni Sloveniji, blizu Rogaške Slatine.
Čudovito je! Živiva kilometer iz mesta, v hrib. Na jasen dan lahko od doma vidiva Triglav – torej imava na dlani tako rekoč vso državo, od enega konca do drugega.
Tako čudovito, da o selitvi ne razmišljata več. Vse, kar bi ju lahko povleklo nazaj v Združene države, sta njuna hčerka in njena družina. A tudi ob tem Mert Carpenter zamahne z roko: »Če naju hočejo obiskati, bodo že prišli.«
Ameriškima upokojencema v tem obdobju življenja umirjen ritem Rogaške Slatine precej ustreza. Mert igranju orgel v bližnji glasbeni šoli in občasnim sprehodom po okolici doda še aktualno dogajanje v mestu.
Julija in avgusta v Rogaški Slatini poteka glasbeni festival. Dvakrat na teden prirejajo koncerte, na katerih nastopajo slovenski glasbeniki. Poleg tega v paviljonu dvakrat na dan prirejajo koncerte z romantično orkestralno glasbo. Moja žena rada pleše, zato obiskuje več plesnih tečajev – od plesne vadbe do tečajev družabnega plesa in tanga. Dejavna je tudi v eni ali dveh umetniških organizacijah, saj je slikarka.
Par se pogosto pogovarja tudi o naši družinski dinamiki, predvsem v družinah z majhnimi otroki. Opazila sta namreč, da so ti otroci na sprehodih, v restavracijah, celo v kopališču neverjetno mirni.
Število primerov, v katerih so otroci jokali, sitnarili ali se jezili na svoje starše, lahko preštejem na prste ene roke. Očetje prevzemajo tako dejavno vlogo pri vzgoji kot mame. Ne vem, ali je to kulturno pogojeno ali pa je vzrok ta, da mame prvo otrokovo leto ostanejo doma.
Zakonski par iz Amerike svoje države ne pogreša. Nostalgije ne čutita, saj sta navajena odkrivanja in spoznavanja novih okolij – od 30 do 60 dni vsako leto še vedno namenita potovanjem.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov