Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnji Drugi pogled bodo pravzaprav kar »drugi pogledi«. V Slovenijo se je pred nekaj meseci namreč preselila 5-članska metalska skupina z Malte. Ja, prav ste slišali. 5 Maltežanov je za svoje glasbeno ustvarjanje izbralo prav Slovenijo. V Zrečah so skupaj najeli hišo in si uredili glasbeni studio. Kaj jih je privedlo sem in zakaj jim ni bilo težko zapustiti otoka, ki ima po njihovem opisu veliko dogajanja in odlično hrano, pa povejo v prispevku, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Kaj je v Zreče privedlo 5-člansko metalsko skupino z Malte?
V Drugem pogledu nismo gostili prav veliko posameznikov, ki bi nas popeljali na Malto, sploh pa ne kar cele glasbene skupine. 5-članska zasedba Decline The Fall, ki jo sestavljajo Kris, Ehren, John, Matthew in Fabio, skupaj ustvarja 5 let in Slovenijo so si izbrali kot vstopno točko za glasbeni naskok na Evropo. Trenutno jim situacija to sicer onemogoča, imajo pa veliko časa za pripravo nove glasbe.
Prihod v Slovenijo so začeli načrtovati pred dvema letoma na pobudo člana skupine Krisa, ki zaradi dela v turizmu Slovenijo obiskuje že več kot 14 let in si je vedno želel živeti tukaj. Dve leti nazaj je sem prvič pripeljal še ostale člane skupine in vsi so se strinjali, da je to pravi kraj za življenje v Evropi.
Kris: "Tudi ko smo primerjali višino življenjskih stroškov med državami v tem delu Evrope, smo ugotovili, da je Slovenija najbolj ugodna. Je tudi zelo zelena in tukaj lahko uživamo v svežem zraku in naravi, ki jo je na Malti bolj malo oz. je drugačna. Tam smo obdani s Sredozemskim morjem, tukaj pa živimo med hribi, pozimi lahko vidimo celo sneg. Brez težav pa odpotujemo tudi v sosednje države."
Kris jih je najprej peljal na Bled, kjer so preživeli 4 dni. In prav Blejsko jezero jih je prepričalo, da so v Sloveniji tudi ostali in tako pred nekaj meseci dokončno spremenili svoj kraj bivanja. V Zrečah so najeli večjo hišo, v kateri so si uredili tudi studio in pred kratkim izdali svoj prvi album.
Malte sicer ne pogrešajo preveč, si pa včasih zaželijo malteške hrane in toplega vremena.
Kris: "Na Malti imamo tudi veliko majhnih in skritih plaž, veliko krajev z bogato zgodovino. Ne smemo izpustiti templjev, ki so stari tudi več kot 4, 5 tisoč let. Imamo dobro razmerje med zgodovinskimi kraji in zabavnimi doživetji ter uživanjem ob morju."
Kljub temu pa glasbeniki prisegajo na Slovenijo. Skupnega življenja je bilo nekaj članov skupine vajenih že na Malti, tako da s prilagajanjem nimajo večjih težav. Skupno jim je predvsem to, da se radi zabavajo in komaj čakajo, da bodo lahko začeli z nastopi.
Kris: "Slovenija nam omogoča, da lahko uživamo življenje. Če primerjam življenje na Malti, lahko rečem, da sem tukaj končno našel svoj mir. Še v času, ko sem bil na Malti, sem vsakič, ko sem bil slabe volje, odpotoval v Slovenijo. Tukaj sem se umiril in napolnil z energijo. Z vidika kvalitete življenja imam tukaj vse, kar potrebujem, in lahko živim na način, kot si želim."
397 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Današnji Drugi pogled bodo pravzaprav kar »drugi pogledi«. V Slovenijo se je pred nekaj meseci namreč preselila 5-članska metalska skupina z Malte. Ja, prav ste slišali. 5 Maltežanov je za svoje glasbeno ustvarjanje izbralo prav Slovenijo. V Zrečah so skupaj najeli hišo in si uredili glasbeni studio. Kaj jih je privedlo sem in zakaj jim ni bilo težko zapustiti otoka, ki ima po njihovem opisu veliko dogajanja in odlično hrano, pa povejo v prispevku, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.
Kaj je v Zreče privedlo 5-člansko metalsko skupino z Malte?
V Drugem pogledu nismo gostili prav veliko posameznikov, ki bi nas popeljali na Malto, sploh pa ne kar cele glasbene skupine. 5-članska zasedba Decline The Fall, ki jo sestavljajo Kris, Ehren, John, Matthew in Fabio, skupaj ustvarja 5 let in Slovenijo so si izbrali kot vstopno točko za glasbeni naskok na Evropo. Trenutno jim situacija to sicer onemogoča, imajo pa veliko časa za pripravo nove glasbe.
Prihod v Slovenijo so začeli načrtovati pred dvema letoma na pobudo člana skupine Krisa, ki zaradi dela v turizmu Slovenijo obiskuje že več kot 14 let in si je vedno želel živeti tukaj. Dve leti nazaj je sem prvič pripeljal še ostale člane skupine in vsi so se strinjali, da je to pravi kraj za življenje v Evropi.
Kris: "Tudi ko smo primerjali višino življenjskih stroškov med državami v tem delu Evrope, smo ugotovili, da je Slovenija najbolj ugodna. Je tudi zelo zelena in tukaj lahko uživamo v svežem zraku in naravi, ki jo je na Malti bolj malo oz. je drugačna. Tam smo obdani s Sredozemskim morjem, tukaj pa živimo med hribi, pozimi lahko vidimo celo sneg. Brez težav pa odpotujemo tudi v sosednje države."
Kris jih je najprej peljal na Bled, kjer so preživeli 4 dni. In prav Blejsko jezero jih je prepričalo, da so v Sloveniji tudi ostali in tako pred nekaj meseci dokončno spremenili svoj kraj bivanja. V Zrečah so najeli večjo hišo, v kateri so si uredili tudi studio in pred kratkim izdali svoj prvi album.
Malte sicer ne pogrešajo preveč, si pa včasih zaželijo malteške hrane in toplega vremena.
Kris: "Na Malti imamo tudi veliko majhnih in skritih plaž, veliko krajev z bogato zgodovino. Ne smemo izpustiti templjev, ki so stari tudi več kot 4, 5 tisoč let. Imamo dobro razmerje med zgodovinskimi kraji in zabavnimi doživetji ter uživanjem ob morju."
Kljub temu pa glasbeniki prisegajo na Slovenijo. Skupnega življenja je bilo nekaj članov skupine vajenih že na Malti, tako da s prilagajanjem nimajo večjih težav. Skupno jim je predvsem to, da se radi zabavajo in komaj čakajo, da bodo lahko začeli z nastopi.
Kris: "Slovenija nam omogoča, da lahko uživamo življenje. Če primerjam življenje na Malti, lahko rečem, da sem tukaj končno našel svoj mir. Še v času, ko sem bil na Malti, sem vsakič, ko sem bil slabe volje, odpotoval v Slovenijo. Tukaj sem se umiril in napolnil z energijo. Z vidika kvalitete življenja imam tukaj vse, kar potrebujem, in lahko živim na način, kot si želim."
Joseph Rakotorahalahy prihaja iz Madagaskarja in je upokojenec. V Slovenijo je prišel po naključju pred več kot štirimi desetletji, ko se je odločil za študij arhitekture v takratni Jugoslaviji. Po študiju se je nameraval vrniti v domovino, a se je obrnilo drugače, saj se je zaljubil. Poklicni arhitekt se je ukvarjal s številnimi stvarmi. Bil je scenograf, občasni igralec, še vedno sklada in ustvarja glasbo. Ukvarja se tudi s pripovedovanjem zgodb, nedavno je v okviru družinskega društva Drevo sozvočja izdal slikanico z naslovom Ibotity, ki temelji na malgaški pripovedki. Še vedno je torej povezan z domovino, tja se tudi občasno vrača in se ukvarja z dobrodelnostjo. Za našo oddajo je pripovedoval o prihodu v Ljubljano v sedemdesetih letih ter svoji povezanosti z glasbo. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Indonezija se ponaša z izjemnim rastlinskim in živalskim svetom; je dom več kot 100 ogroženih živalskih vrst, le tam še v divjini živijo orangutani in tudi komodoški varan – največji kuščar na svetu. Prestolnica države Jakarta, pa je popolno nasprotje. Pozidana, polna nakupovalnih središč. Kar 130 jih je v mestu, eno večjih ima kar 9 nadstropij. Jakarta se sicer ponaša tudi z neslavnim nazivom mesta z najslabšim prometom na svetu. In tudi o tem spregovori sogovornica v oddaji, njeno ime je Annisa Queentarina. Pa jo spoznajmo!
Štiridesetletni Jose Miguel Estigarribia Villasanti se je v Slovenijo preselil pred 12 leti. Pred tem je živel na Hrvaškem, tako da zdaj v Evropi prebiva že 20 let. Kaj ga je z južnoameriške celine pripeljalo k nam? V prvi vrsti: študij. Izobrazba mu je od nekdaj pomenila veliko; že od majhnega je sanjal o študiju v Evropi. Sem pa so ga vlekle tudi njegove hrvaške korenine. Kako se je zavrtelo življenje, da je prišel v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in ostal, je razkril Darji Pograjc.
Novi Drugi pogled je pred nami in tudi nova država. V Beninu se je rodil Cocou Marius Mensah, ki ima v akademskem svetu pred svojim imenom tudi naziv docent doktor. Dela na mariborski pravni fakulteti, kjer je bil njegov prvi projekt po zaposlitvi vino. Kako in kaj, bo najbolje razložil kar sam v nadaljevanju. V oddaji pa nam podrobneje predstavi tudi svojo domovino, ki je mimogrede tudi domovina vuduja. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
Letos Brazilija praznuje 200 let neodvisnosti. Država, ki je dobila ime po bražiljki, krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, je po površini 5. največja država na svetu in obsega približno polovico Južne Amerike. In iz tako velike države je v majhno Slovenijo prišla Fabiana Carvalho, ki zadnji dve leti živi v okolici Ljubljane. Vsak od Brazilcev, ki živijo v Sloveniji, ima svojo zgodbo, pravi, Fabiana pa je svojo zaupala Andreji Čokl.
Sapana Gandharb se je leta 2000 preselila iz Nepala v Slovenijo. Iz države, ki nima stika z morjem, je prišla k nam na Primorsko. »Tu se drugače diha,« mi je povedala, ko sva se srečali v Portorožu in je nastala današnja oddaja. O težkih začetkih v tuji državi, o Bledu, ki jo spominja na domovino, o spremembah zaradi globalizacije, ki jih doživlja nepalska družba, in še o marsičem boste slišali v naslednjih 10 minutah. Avtorica Drugega pogleda: Darja Pograjc.
Monishankar Singha, za prijatelje Šila, je bil na Šrilanki 13 let budistični menih, ob tem je vzporedno študiral budistično in zahodno psihologijo. Pravi, da je ob prihodu v Slovenijo ob pogledu na dokaj prazne ljubljanske ulice doživel kulturni šok, kar pa ni čudno, saj prihaja iz Bangladeša, ki ima kar 165 milijonov prebivalcev. Preden mu je uspelo nostrificirati magisterij iz psihologije, je delal kot pomivalec posode in kuhar, zdaj pa uživa v poklicu psihologa. Letos se je povzpel na vrh Triglava, obožuje slovenske pečenke in višnjev zavitek, blizu mu je dvojina v slovenskem jeziku in že dve leti je urbani čebelar. Njegov »drugi pogled« na Slovenijo odstira Bojan Leskovec.
Tokrat bomo spoznali Kitajko Su Ping. V Sloveniji živi že dobrih 13 let, ukvarja se z ličenjem, masažo obraza in nego kože. Prihaja iz obalnega dela Kitajske, blizu meje z Vietnamom, kjer je vse leto prijetno toplo, pove sama. Raje kot razlike poudari skupne lastnosti Kitajcev in Slovencev. Ena od teh je, da smo zelo prijazni do tujcev, pravi. Še več pa pove v prihodnjih minutah v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Tokratnega sogovornika smo poiskali v bližini vasi Gabrovka v občini Litija. Gre za Egipčana Ahmeda Ashourja, ki je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Razlog tipičen – ljubezen. Ta pa je kriva tudi za to, da se že nekaj časa spoznava z delom kmeta. O tem, kako težek je bil ta preskok, zanimivih slovenskih navadah ter načrtih za prihodnost med drugim spregovori v naslednjih minutah.
18-letna gimnazijka Taehee Kang se je s starši v Slovenijo, ko je imela komaj 9 let. Kako se spominja selitve? Zakaj ji ideja na selitev v tujo državo kot osnovnošolki sploh ni bila stresna? Pa tudi o tem, da jo vsi sprašujemo ali posluša k-pop (korejski pop) in gleda k-drame (korejske drame), se je konec prejšnjega tedna pogovarjala z Darjo Pograjc in nastal je današnji Drugi pogled.
Danes pa v Drugem pogledu posebne vrste premiera – pred radijskim mikrofonom bomo gostili klovna. Klovn Clamyo se je poimenoval Camilo Acosta Mendoza, ki se je rodil v Kolumbiji. Po izobrazbi je strojni inženir, a življenje ga je odpeljala v popolnoma drugo smer. Pred sedmimi leti tudi v Slovenijo, kamor se je dokončno preselil pet let nazaj. V nadaljevanju spregovorimo tudi o tem, kako je postal klovn, zakaj ceni življenje v Sloveniji in zakaj je ena njegovih najljubših slovenskih besednih zvez »gremo počasi«.
Jugoslavija je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vzpostavila številne izmenjave s članicami gibanja neuvrščenih. Od tam so v Slovenijo prišli umetniki, strokovnjaki in seveda študenti. Med njimi je bil tudi Robert Yebuah iz Gane. Z njim se je o otroštvu, študiju in življenjski filozofiji pogovarjala Nataša Rašl.
Američanka z novozelandskimi koreninami, ki se ukvarja s polinezijskimi plesi. To je Piper Williams. Utah je njena domača zvezna država. Iz kraja sredi puščave jo je v zeleno Slovenijo pripeljala misijonarska pot. Prišla je lani decembra, najprej v Celje, nato v Ljubljano, ostala bo do prihodnjega maja. Kako se ima v Sloveniji v tem času, pa v naslednjih minutah. Čas je za Drugi pogled.
Tokrat smo pred mikrofon povabili Irmgard Anderl Krajter, ki je po rodu Avstrijka. Anderl je njen dekliški priimek, priimek Krajter pa je prevzela po poroki s Slovencem. V Ljubljani živi že približno polovico življenja in prav toliko časa je tudi poklicna solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
30-letni Senadin Pajalić se je iz majhne vasi v Bosni in Hercegovini v Ljubljano preselil, ko je imel samo19 let. Pri nas se je vpisal na fakulteto in tu tudi ostal. Če ste domači na Tiktoku ga morda celo poznate - je namreč eden tistih, ki imajo v Sloveniji na tej platformi največje število sledilcev. Darja Pograjc se je pogovarjala z njim.
Mesto Benin v več kot 200-milijonski Nigeriji je kraj, od koder prihaja sogovornica tokratnega Drugega pogleda. Lohi Omo-Ezomo je njeno ime. Je diplomirana mikrobiologinja. Ker jo je pot pozneje zanesla v upravljanje s človeškimi viri in korporativno komuniciranje, pa se je odločila za študij MBA – pri nas v Sloveniji, na Bledu, če smo popolnoma točni. Po študiju je tehtala med odhodom domov, saj jo je tam čakala prejšnja služba, ter tem, ali bi ostala v Sloveniji. Kaj je pretehtalo, ljubiteljska jazz pevka pove v nadaljevanju. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Prvi septembrski torek je na koledarju in na sporedu prvi Drugi pogled v novi, že 8. sezoni te oddaje. Spodobi se torej, da dodamo na seznam držav, iz katerih smo že gostili sogovornike, novo državo. Belorusija bo to. Je rojstna država Elene Aneiro, ki pa se je v Slovenijo priselila iz Združenih držav Amerike. Domovino je namreč zapustila že pred nekaj desetletji, vmes daljši čas bivala tudi v Rusiji, nato pa torej dom imela na drugi strani Atlantika. Belorusinja s hčerko živi v bližini Kamnika in tam jo je obiskala Andreja Gradišar.
V Zasavju, blizu Izlak, smo poiskali zadnjega sogovornika aktualne sezone Drugega pogleda. To je Nemec Heiko Werner, ki je v naše kraje z družino prišel zaradi nove službe. Za prijatelje, ki jih je spoznal širom po svetu – živel je namreč v več državah –, je neke vrste zasavski ambasador, saj jih v svojem domu pogosti, nastani pa še pelje naokoli. Nas bo v naslednjih minutah popeljal tudi pet let nazaj, ko je prišel v Slovenijo.
Naša današnja gostja Drugega pogleda je iz Slovaške in ni bila namenjena v Slovenijo, ko se je odločila za študij v tujini, pač pa se je pozneje znašla tu zaradi Slovenca, ki je prav tako iskal znanje po svetu. Slovenija ji je bila všeč tudi brez njega in odločno si je utirala pot k samostojnemu življenju v deželi, katere jezika niti še ni dobro poznala, njegova podobnost s slovaščino pa ji je prinesla le težave in včasih povzročila tudi salve smeha prijateljev in znancev. Cirila Štuber jo je srečala na plesu za starše osnovnošolcev, ples pa je vsekakor družabna dejavnost, ki jo je zadnji dve leti najbolj pogrešala.
36-letna Kolumbijka Liadys Mora Lagares v Ljubljani živi že 4 leta. Preden se je odločila, da bo pri nas opravljala doktorski študij, je živela v Rimu. Zdaj torej govori špansko, angleško, italijansko, malo pa tudi že slovensko. Pri učenju našega jezika ji pomaga branje knjig v slovenščini. Da je tako dobila boljši občutek za jezik, pravi. Več pa ve Darja Pograjc, avtorica današnjega Drugega pogleda.
Neveljaven email naslov