Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1131 epizod
1131 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Teroristični napad v Manchestru je spet boleče opomnil na nevarnosti takih sprevrženih dejanj, še posebej, ker so bile med smrtnimi žrtvami in ranjenimi večinoma mladoletne osebe. Take napade, še posebej, če jih izvedejo samomorilski napadalci, je zelo težko preprečiti. Težko je tudi preprečiti radikalizacijo ljudi muslimanskih korenin, ki so se že rodili v Evropi. O boju proti terorizmu so veliko razpravljali tudi na vrhu Severnoatlantske zveze in še posebej v, zaradi terorističnih napadov, najbolj prizadetih državah stare celine: Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, Franciji, Belgiji in Nemčiji. Avtorji so Nina Kojima, Polona Fijavž in Matjaž Trošt.
Slabo leto dni po slovesu Slovenije iz Socialistične federativne republike Jugoslavije je pred palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku zaplapolala slovenska zastava. Trenutek, ko se je Slovenija OZN-u pridružila kot 176-ta polnopravna članica, je obveljal kot tisti, ko je mlada država s tem mednarodnim priznanjem končala proces osamosvajanja. Kje je Slovenija v 25 letih odtisnila najvidnejši pečat v svetovni organizaciji, kje bi si želeli, da bi bilo storjenega več? Kako okostenelo je delovanje OZN-a oziroma kako naj ta ustrezno odgovori na izzive današnjega časa? Več v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil Luka Robida.
Srbija je dobila novega predsednika, Aleksandar Vučić bo konec meseca svoj premierski položaj zamenjal za predsedniškega. Po mnenju njegovih privržencev je jamstvo za stabilnost v državi in na Balkanu, po mnenju nasprotnikov grožnja za demokracijo v državi. Tistim, ki so prepričani, da si je Vučić – kot že njegovi predhodniki – podredil medije, sodstvo, da ponuja veliko besed, a malo dejanj, ki bi predvsem mlade prepričala, da je njihova perspektiva v Srbiji, je bilo dovolj. Desettisoči so odšli na ulico, “Proti diktaturi”, s podporo opozicije, sindikatov policije, vojske… Danes se jih zbira le še nekaj deset, Vučić pa se seli v predsedniško palačo. A po mnenju mnogih je le vprašanje, kaj bo naslednje, kar bo številne nezadovoljne Srbe pognalo na ulice. Avtor: Boštjan Anžin.
Na predvečer dneva Evrope, je Evropska unija na začetku negotovega procesa – brexita. Prvič v zgodovini se Unija ne bo širila, ampak krčila. Postopek diktira razvpiti 50. člen evropske pogodbe, spisan v vzdušju bojazni pred avstrijskimi svobodnjaki in zato oblikovan strogo in nepopustljivo. Po dveh letih država preneha biti članica – z dogovorom ali brez njega. V Bruslju brexit vidijo kot škodljiv za obe strani, cilj politike in pogajalcev je omejiti škodo. Britansko izstopanje iz povezave je politično občutljivo in hkrati tehnično izjemno zapleteno. Kakšna bodo pogajanja in kaj utegnejo prinesti, je nemogoče napovedovati tudi zato, ker politično retoriko zaznamuje predvolilna kampanja v Združenem kraljestvu, pa tudi letošnje francoske predsedniške in parlamentarne ter nemške parlamentarne volitve. Erika Štular.
V drugem krogu francoskih predsedniških volitev 7. maja se bosta pomerila predstavnika dve različnih slogov in političnih pristopov. 39-letni Emmanuel Macron velja za izrazito proevropskega kandidata, medtem ko vzpon 48-letne Marine Le Pen simbolizira večletno krepitev podpore v Evropi evroskeptičnim politikom in strankam. Javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago Macronu, a je tako v Franciji kot drugod slišati opozorila, da volilna tekma še zdaleč ni odločena. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Tok migrantov iz podsaharske Afrike čez divjo Libijo in nepredvidljivo morje v Italijo beleži tragične rekorde – ne le po številu na novo prispelih migrantov, ampak tudi preminulih v puščavi in v brodolomih. Obvladovanje tega pojava je ena najpomembnejših nalog, ki si jih je zastavila vlada Paola Gentilonija. Italijanski in evropski sporazum z mednarodno priznano vlado v Tripolisu predvidevata utrditev južnih meja Libije, usposobitev njene obalne straže in posledično zaprtje trenutno najpomembnejše migrantske poti v Evropo. Ukrepi na domačem prizorišču vključujejo še poenostavitev azilnih postopkov in ustanavljanje novih centrov za repatriacijo potencialno nevarnih migrantov. Toda – ali bo problem, ki daje vetra v krila opozicijskih populistov, s tem res odpravljen? Avtor oddaje: Janko Petrovec.
Evropska unija ima od prejšnjega meseca v vesolju nov satelit z imenom Sentinel 2B. Je peti satelit iz družine Sentinel,ki v okviru programa za opazovanje zemlje Copernicus zbirajo podatke o našem planetu. Na Zemljo pošilja posnetke zemeljskega površja, ki so pogosto izjemno lepi, predvsem pa uporabni na številnih področjih. Izstrelitev je v Francoski Gvajani spremljala tudi Erika Štular in ob tem ugotavljala, da je vesoljska industrija postala velik posel in v veliki meri tudi domena zasebnih podjetij, podatki iz vesolja pa postajajo vse bolj nepogrešljiv del življenja in političnega odločanja. Izstrelitev si je ogledala Erika Štular.
Bo Turčija dokončno sklenila z demokratične poti? O tem se bomo spraševali v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti teden dni pred referendumom, na katerem bodo Turki glasovali o ključnih spremembah ustave, ki bodo močno okrepile predsednika Recepa Tajipa Erdogana. Če bo referendum uspel in, v skladu z zadnjimi javno mnenjskimi raziskavami, bo, Turčija ne bo več parlamentarna, temveč predsedniška republika. Parlament bo izgubil svojo moč, ukinjena bo funkcija premierja, ministre bo nastavljal in odstavljal predsednik. To bo še naslednja dva mandata Erdogan, ki je vse bolj avtokratski, neprizanesljiv do opozicije, kritičnih novinarjev, vse bolj skregan je tudi z Evropo. A Turčija, bolj ali manj demokratična, ostaja edino, tako imenovano, tamponsko območje, med nemirnim in vse bolj nestabilnim Bližnjim vzhodom ter Evropsko unijo. Zato bo ta s Turčijo morala še naprej sodelovati, še posebej glede spoštovanja begunskega dogovora. Podrobneje Karmen Švegl.
Libanon, država pol manjša od Slovenije, je postal v minulih letih začasni dom več kot milijonu in pol sirskih beguncev. Našli so zatočišče pred vojno, kljub temu pa odrinjeni na rob družbe čakajo na boljše čase, predvsem na konec sirske vojne. V kakšnih razmerah živijo in kdo jim pomaga? Kje vidijo prihodnost? In kako majhni Libanon zmore tako velikansko begunsko breme? Avtor: Blaž Ermenc.
Ali bo na Korejskem polotoku izbruhnila nova, že druga korejska vojna. Kakšne so možnosti da bodo Združene države Amerike preventivno napadle severno Korejo , ali se je severnokorejski najvišji vodja pod kakršnimi koli pogoji pripravljen odpovedati jedrskemu in drugemu orožju za množično uničevanje, kakšna je pri tem vloga Kitajske? Več o teh temah pa naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
Ob skorajšnji 60.ti obletnici podpisa Rimske pogodbe, s katero so bili postavljeni temelji za današnjo unijo, je Evropa pred razmislekom o svoji prihodnosti in novi usmeritvi. Kako učinkovito delujejo njene skupne institucije in rešujejo številne probleme, ki so resno posegli v vsakdanje življenje državljanov? Socialni del Evrope izginja, politične elite pa se kot še nikoli doslej soočajo z zmanjšano legitimnostjo. O delovanju Unije, njenih prednostih in pomanjkljivostih se je Sandra Brankovič pogovarjala s sodelavko Inštituta za varnostna vprašanja v Parizu dr. Sabino Lange.
Nizozemska je pred pomembnimi parlamentarnimi volitvami. V raziskavah javnega mnenja vodi populistični politik Geert Wilders, ki v predvolilni kampanji napada priseljence in nasprotuje Evropski uniji. Se Nizozemski, ustanovni članici Evropske unije in državi z naklonjenim odnosom do priseljencev, obeta volilna zmaga desničarskih populistov? Tak razplet bi lahko vplival tudi na druge evropske države, še posebej na Francijo, ki bo imela prvi krog predsedniških volitev čez dober mesec dni. Eppur si muove - In vendar se vrti z Eriko Štular.
Britanska vlada bo ta mesec sprožila 50. člen lizbonske pogodbe in s tem začela izstopna pogajanja z Evropsko unijo. Trajala naj bi predvidoma dve leti in po mnenju številnih ne bodo prav gladka. Kako je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sploh pripravljeno na izstop iz Evropske unije po več kot štiridesetih letih članstva? Vlada premierke Therese May trdi, da je na pogajanja pripravljena. Oddajo je pripravila Nina Kojima.
Indija se z več kot 1,2 milijarde prebivalcev ponaša z nazivom največja demokracija na svetu. To tretje največje azijsko gospodarstvo, ki bo v naslednjih letih po BDP-ju prehitelo Veliko Britanijo, je samo v eni generacij doživelo gospodarski čudež. Njena rast se je močno oddaljila od ekonomije zastonjkarske delovne sile v tovarnah in šivalnicah, kot gobe rastejo start upi, tehnološki in znanstveni centri. Leta 2020 bo povprečna starost v tej deželi 29 let, 64 odstotkov njenih prebivalcev bo sposobnih za delo. Država številnih etničnih skupin, jezikov, verstev in kast je tudi dežela nasprotij in neenakosti. Indijski premier Narendra Modi skuša z neoliberalnimi politikami in obnovo infrastrukture iz Indije ustvariti novo Kitajsko. Kje so pasti in priložnosti rasti te azijske velesile? Oddajo je pripravila Helena Milinkovič.
Slovensko gospodarstvo v iskanju novih poslovnih priložnosti ne pogleduje le na Balkan, v Rusijo in na daljni vzhod. Odločno vstopa tudi na trge držav ob Perzijskem zalivu. Kakšna je gospodarska prisotnost v Zalivu, kako bi lahko bila še močnejša, kaj lahko slovenska podjetnost ponudi tamkajšnjim trgom in s čim Slovenija vzbuja zanimanje tamkajšnjih gospodarstev? Kako politika in diplomacija pomagata gospodarstvu utirati pot v tujino, kaj bi pomenilo odprtje veleposlaništva v Zalivu? To je nekaj vprašanj, s katerimi se po nedavnem obisku predsednika vlade in manjše gospodarske delegacije v Združenih arabskih emiratih ukvarjamo v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtor oddaje: Luka Robida.
Romunija je v preteklem tednu doživljala protestni val, kot ga ne pomnijo od padca komunizma in Ceausecujevega režima. 600 000 ljudi na ulicah Bukarešte in drugih romunskih mest, ogorčenih, ker je vlada ponoči, mimo parlamenta sprejela odlok, ki bi močno zajezil pregon korupcije, še posebej zlorab položajev. Odlok, pisan za številne romunske politike, ki jim grozi kazenski pregon, še posebej za že pogojno obsojenega predsednika socialdemokratov Dragneo – so prepričani protestniki, ki zahtevajo odgovornost. Mnogi odhod celotne vlade, ki je na volitvah pred komaj dvema mesecema dobila prepričljivo večino in ki je Romuniji obljubljala razcvet. Namesto tega je pri mnogih uničila še tisto zaupanje v politike vseh barv, kolikor ga je v Romuniji ostalo. Boja proti skorumpiranim političnim elitam, za Evropsko unijo in zahodne vrednote, demokracijo in pravno državo, ki ga 10 let po vstopu Romunije v evropsko družino in velikim korakom, ki jih je država storila v boju proti korupciji, ne bo mogoče kar tako zadušiti. Podrobneje v prihodnjih minutah z Boštjanom Anžinom.
Prvi ukrepi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so razburkali tudi svetovno javnost. V Evropski uniji se sprašujejo, kakšen bo odnos z novo ameriško administracijo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se boji, da bo predsednik Trump spremenil 70 let staro ameriško politiko, ki je Evropo vedno obravnavala kot najtesnejšo zaveznico. Ameriški voditelj je na srečanju z britansko premierko Mayevo in v telefonskih pogovorih z nekaterimi evropskimi voditelji (tudi z nemško kanclerko Merklovo) omilil nekatere najbolj ostre izjave, hkrati pa je Evropsko unijo obtožil, da s podcenjenim evrom spodkopava ameriški izvoz. Prihodnji odnosi med ZDA in EU, ki ima že sama dovolj težav, nikakor ne bodo brez težav. Oddajo je pripravil Matjaž Trošt.
Vlak z napisom Kosovo je Srbija, ki mu ni uspelo priti iz Beograda v Kosovsko Mitrovico, srbska zahteva za izročitev nekdanjega poveljnik osvobodilne vojske Kosova Haradinaja, zid, ki ga v Kosovski Mitrovici gradijo Srbi. To je le nekaj tistega, kar znova močno dviguje napetosti med Prištino in Beogradom. Bili smo na robu oboroženega spopada, pravi srbski predsednik Nikolić, ki je v Prištino sporočil, da bodo branili svoje rojake, če bo treba z vojsko. Pa tudi, da Srbija ne bo Kosova priznala nikoli, pa čeprav bi to pomenilo, da ne bi nikoli vstopila v Evropsko unijo. Zapletena razmerja med Srbijo in Kosovom, trenja, nacionalizem, revščina, prelivanje krvi, ki ni pozabljeno, sovraštvo, politiki, ki pogosto bolj kot o miru razmišljajo o tem, kako do naslednjega mandata. Zaskrbljena Evropska unija je za isto mizo zbrala voditelje obeh strani, a tudi dialog marsikdaj poteka s figo v žepu – tudi, ali pa predvsem zaradi podpore Bruslja, ki je ključna za voditelje na Balkanu. O prihodnosti Kosova, ki ga je priznalo več kot 110 držav, Srbija pa govori o namišljeni državi, o odnosih Beograd – Priština v prihodnosti v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil Boštjan Anžin.
Po vsej Evropi so v vzponu populistične in nacionalistične stranke, ki so po Brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa v Združenih državah Amerike dobile nov zagon. Skupni evropski projekt zanje ni več edina možnost, kot se je zdelo doslej. Evropska unija, ki je nekakšen nedokončan projekt, je zdaj na razpotju. Letošnje volitve v ustanovnih članicah Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem bodo ene ključnih za prihodnost evropske ideje. Več v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Brankovič.
Donald Trump bo tudi uradno po prisegi postal novi predsednik Združenih držav Amerike. Na tem položaju je dva mandata bil Barack Obama. Njegovo osemletno predsednikovanje ocenjujejo zelo različno. Vprašanje je, koliko bo sploh ostalo od njegove dediščine, saj Trump napoveduje veliko sprememb. Ukinili bodo sistem zdravstvenega varstva, ki ga je uvedel Obama, veliko sprememb se obeta tudi na zunanjepolitičnem področju. Demokratska stranka napoveduje oster boj proti spremembam, ki jih bodo uvedli republikanci. Ti imajo po novembrskih volitvah trdno večino v Kongresu, zato bo Trump lažje uveljavljal svoje ukrepe. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov