Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
498 epizod
498 epizod
Cilj Evropskega zelenega dogovora je, da bo varoval človeška življenja, živali in rastline z zmanjšanim onesnaževanjem. Eden izmed zastavljenih ciljev je tudi, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Kako daleč smo pri uresničitvah Evropskega zelenega dogovora? Mu sledimo? Prisluhnite pogovoru s slovensko klimatologinjo, dr. Lučko Kajfež Bogataj.
Pretekli teden so predstavniki držav na podnebnem vrhu v Dubaju dosegli širok konsenz o potrojitvi obnovljivih virov energije, žal pa glede opustitve fosilnih goriv ni nobenega napredka. O čem so sestankovali voditelji EU in Kitajske, boste slišali v tedenskem pregledu oddaje Euranet Plus.
V oddaji Euranet Gen Z, smo tokrat preverjali, v kakšne programe se lahko vključijo mladi 'NEETS', ki ne delajo, ne študirajo, in niso na praksi. Kateri so razlogi za njihov položaj? So preveč izbirčni glede služb? Ali jim nagaja zdravje?
V tokratnem pregledu tedenskega dogajanja v Evropski uniji o brezplačni učni platformi e-Torba, o odzivu Charla Michela na napetosti med EU in Madžarsko, vroča tema pa je še vedno situacija v Gazi, in odziv EU na njo.
Podnebna kriza je tu. Ne govorimo več le o podnebnih spremembah, pač pa o posledicah naših dejanj, ki smo jih že začeli plačevati, prihodnost pa je precej nepredvidljiva. Svetovno prebivalstvo je že doseglo 8 milijard in bo vsaj še naslednjih 40 let raslo, medtem ko se evropsko prebivalstvo hitro stara in naj bi se leta 2026 začelo zmanjševati. Zato se lahko soočimo s tem, da bo podnebna kriza nepopravljivo zadela predvsem mlajšo generacijo, ki se tega tudi, vsaj tako se zdi, bolj zaveda. V nadaljevanju smo skušali odgovoriti, kako lahko mlajše in starejše generacije bolje sodelujejo na poti k zmanjšanju uničevanja planeta. Več v prispevku Darje Potočan.
Za nami je teden poln različnih dogajanj. Evropski komisar za kmetijstvo je prinesel novice o poplavni pomoči, ki jo bo Slovenija prejela iz kmetijske rezerve EU, kar je dobra novica. Tudi to, da bo Evropska komisija pomagala Palestini z razvojno pomočjo, pa tudi, da lahko računamo na naša zavezništva onkraj oceanov. Manj prijetno pa je, da so med nami še vedno različna trenja in svoje nasprotovanje Evropski uniji na Madžarskem izraža tudi tamkajšnji premier Victor Orban. Evropski parlament pa je vendarle potrdil tudi proračun za prihodnje leto. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Potočan.
V tokratni oddaji bo beseda tekla o mladostnikih in denarju. Po vsem svetu namreč samo eden od treh odraslih razume osnovne finančne pojme ...zakaj je finančna izobrazba za mlade tako pomembna, kako odgovorno ravnati z življenjskimi stroški? Podrobneje o tem Ivo Kores med drugim s finančno mentorico in specialistko za financiranje in osebni proračun Ano Vezovišek.
V pregledu evropskega dogajanja v minulem tednu smo med drugim govorili o evropskem pozivu k sklenitvi humanitarnega premirja v Gazi, o ponovni vzpostavitvi nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko in novih pravilih za zmanjšanje emisij v cestnem prometu. Izpostavljamo pa dogovor članic, da bo Evropska Unija do leta 2030 obnovila vsaj 20 % svojih kopenskih in morskih območij.
V tokratni oddaji Euranet Specila smo iskali odgovor na vprašanje, kako se prilagoditi na ekstremne vremenske dogodke in, ali smo vsi ogroženi. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da bo vremenskih ekstremov v prihodnosti vedno več, ob tem pa poudarja, da je vsak posameznik pred enako dilemo kot država - torej čimbolj razogljičiti življenjski slog in reagirati na vremenske spremembe, ne pa čakati, kaj se bo zgodilo.
V tokratni oddaji Euranet plus smo v uvodu izpostavili najodmevnejše iz EU v tednu, ki se izteka, med drugim tudi, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Kijevu pohvalila napredek Ukrajine v procesu približevanja EU, Evropska komisija pa je humanitarno pomoč za Palestince na območju Gaze povečala za 25 milijonov evrov.
Glasovanje na svobodnih in demokratičnih volitvah je državljanska pravica, ki nam omogoča, da izberemo svoje predstavnike, ki bodo sprejemali in bi naj bili odgovorni za odločitve, pomembne za celotno družbo. Ali bi bilo treba volilno starost znižali na 16 ali 17 let, da bi zagotovili večjo demokracijo?
V tokratni oddaji Euranet Plus bomo govorili o štiridnevni turneji predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen po Zahodnem Balkanu, ministrski konferenci o širitvi EU, in zaključku dvodnevnega vrha EU. Omenili bomo tudi propad pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Avstralijo in odločitvi Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB), da tehnološkemu gigantu Meta prepove uporabo osebnih podatkov uporabnikov za namene vedenjskega oglaševanja.S 1. novembrom pa se je začel tudi Mesec evropskega filma, kateremu se prvič pridružuje ljubljanski Kinodvor.
V Sloveniji koncept zelenih zaposlitev, kar je v državah EU trend, ni več tako nov. Prve premike v smer trajnostnega razvoja lahko zasledimo med letoma 2005 in 2010. V tokratnem pripevku v okviru Euranet Plus 'green deal' podcastov smo med drugim pogledali, katera delovna mesta veljajo za zelena in kakšne nove priložnosti se ponujajo na tem področju pri nas.
Bruselj je pripravil načrt, s katerim želi pospešiti umeščanje vetrnih elektrarn. Islandke so s celodnevno stavko opozorile na neenako plačilo in nasilje na podlagi spola. Predstavniki držav Podonavske regije vidijo zagon za širitev EU-ja. Melonijeva izpostavila nujnost zaščite zunanjih meja EU-ja, medtem ko je romunski predsednik Iohannis dejal, da schengen ne obstaja več. Dogajanje v Gazi pa je bila glavna tema vrha EU v Bruslju.
Vojni na obrobju EU ni videti konca. Žarišča so tudi drugod. Kako vojna vpliva na mlade in kako se počutijo? Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili volitvam na Poljskem. Vabljeni k poslušanju!
Preverjali smo kakšne so posledice radikalnega aktivizma. Ga v Sloveniji sploh zasledimo? Kaj vse so aktivisti pripravljeni narediti, da bi bili slišani in videni? Napovedi niso dobre, pravi zgodovinarka, dr. Aleksandra Berberih Slana, nekdanja predsednica skupnosti slovenskih muzejev.
Izpostavljamo migracije, ki so postale evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor in tudi boj proti tihotapcem ljudi. Druga vroča tema pa so srditi spopadi, ki že teden dni potekajo med Izraelom in Palestino, in na katere se odziva tudi EU.
Program Erasmus+ je z leti dosegel velik uspeh in je pomembno gonilo družbene mobilnosti. Kakšne so spremembe v zadnjih letih na področju programa Erasmus+? Katere države so med mladimi v Sloveniji najbolj priljubljene za izmenjavo? Prisluhnite prispevku o programu Erasmus+, ki ga je pripravila Nataša Godec.
V tednu, ki je za nami, so bili v ospredju pogovori voditeljev držav članic glede migracij ter nadaljnje podpore Ukrajini. S 1. oktobrom je začela veljati tudi konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini, znana kot istanbulska konvencija.
Neveljaven email naslov