Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karin Sturm je nemška novinarka, ki dobra tri desetletja spremlja dogajanje v Formuli 1. Začela je zaradi Nikija Laude, pred kratkim napisala knjigo o Michaelu Schumacherju, najbolj pa jo je očaral Ayrton Senna. Kot pravi je bil najbolj navdušujoča osebnost v karavani v zadnjih 30-ih letih.
Karin Sturm je večkrat prepotovala svet, v Sloveniji pa je bila prejšnji teden prvič. Predstavila je biografijo sedemkratnega svetovnega prvaka. In s cmokom v grlu dejala, da dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega.
"Dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega"
Karin Sturm je nemška novinarka, ki dobra tri desetletja spremlja dogajanje v Formuli 1. Začela je zaradi Nikija Laude, pred kratkim napisala knjigo o Michaelu Schumacherju, najbolj pa jo je očaral Ayrton Senna.
Karin Sturm je v zadnjih petintridesetih letih v živo spremljala praktično vse dirke F1.
Potovanja na različne celine postajajo čedalje bolj naporna, toda F1 je njeno življenje. Že od malih nog je vedela, da bo novinarka, v motošport se je podala zaradi Nikija Laude: “Kot najstnica sem bila velika oboževalka Nikija Laude. Moje prijateljice so imele posterje glasbenih zvezdnikov, jaz pa Laudine. To je bilo v času njegove vrnitve po nesreči.”
Ko je začela, je bila ena redkih novinark v karavani.
“Kot ženska v F1 moraš biti boljša od moških in dokazati, da se na tekmovanje in tehniko spoznaš ravno toliko kot moški.” #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) July 22, 2015
Na vprašanje o tem, če je v F1 sploh kaj prostora za pametne ženske, odgovori z nasmeškom. Poudarja, da se v zadnjih letih prostor odpira, v ekipah deluje nekaj inženirk. A voznic še vedno ni: “Zagotovo je to povezano tudi s tem, da se z motošportom ukvarja precej manj deklic kot dečkov. Vedeti moramo tudi, da se od žensk zahteva več. Ni dovolj, da je hitra, biti mora tudi lepa in imeti manekensko postavo. Od moških tega ne zahtevajo. Zato včasih spodbujajo napačne. Nadarjene voznice pa včasih ne dobijo sponzorjev, ker ne izpolnjujejo lepotnih idealov. Za ženske je dvakrat težje.”
Upa, da bo v naslednjih letih lahko napisala tudi knjigo o kakšni zanimivi voznici, nad trenutnim stanjem v karavani sicer ni navdušena. Pravi, da pogreša karizmatične voznike.
Pred kratkim je izšla njena knjiga o najbolj uspešnem vozniku vseh časov Michaelu Schumacherju. Knjiga se začne s poglavjem o tragični smučarski nesreči.
Karin pravi, da nima najnovejših podatkov o Schumacherjevemu zdravstvenemu stanju. Verjame uradnim sporočilom, ki že eno leto govorijo o majhnem napredku pri rehabilitaciji.
“Dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega. #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) July 22, 2015
Že dobra 3 desetletja je del karavane F1, Schumacherja izjemno ceni. Predvsem zato, ker se na poti od anonimneža do megazvezdnika ni veliko spremenil: “Določene stvari so zagotovo ostale enake. Določene značajske lastnosti, ki ga spremljajo že od otroštva. Častihlepje, odločnost in silna želja po zmagi. Pa tudi malenkosti, zaradi katerih smo se vedno znova šalili. Denimo varčnost. Ko je že živel v Švici in je bil milijonar, je še vedno kupoval marmelado iz Nemčije, ker je bila tam cenejša.”
Karin Sturm zavrača očitke, da je Schumacherjevo nesrečo izkoristila za pisanje knjige in večji zaslužek. Kot pravi je morala podobne očitke poslušati že, ko je napisala knjigo o Ayrtonu Senni: “Bil je najbolj navdušujoča osebnost v zadnjih tridesetih letih v F1. Res zelo zanimiva oseba.”
689 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Karin Sturm je nemška novinarka, ki dobra tri desetletja spremlja dogajanje v Formuli 1. Začela je zaradi Nikija Laude, pred kratkim napisala knjigo o Michaelu Schumacherju, najbolj pa jo je očaral Ayrton Senna. Kot pravi je bil najbolj navdušujoča osebnost v karavani v zadnjih 30-ih letih.
Karin Sturm je večkrat prepotovala svet, v Sloveniji pa je bila prejšnji teden prvič. Predstavila je biografijo sedemkratnega svetovnega prvaka. In s cmokom v grlu dejala, da dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega.
"Dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega"
Karin Sturm je nemška novinarka, ki dobra tri desetletja spremlja dogajanje v Formuli 1. Začela je zaradi Nikija Laude, pred kratkim napisala knjigo o Michaelu Schumacherju, najbolj pa jo je očaral Ayrton Senna.
Karin Sturm je v zadnjih petintridesetih letih v živo spremljala praktično vse dirke F1.
Potovanja na različne celine postajajo čedalje bolj naporna, toda F1 je njeno življenje. Že od malih nog je vedela, da bo novinarka, v motošport se je podala zaradi Nikija Laude: “Kot najstnica sem bila velika oboževalka Nikija Laude. Moje prijateljice so imele posterje glasbenih zvezdnikov, jaz pa Laudine. To je bilo v času njegove vrnitve po nesreči.”
Ko je začela, je bila ena redkih novinark v karavani.
“Kot ženska v F1 moraš biti boljša od moških in dokazati, da se na tekmovanje in tehniko spoznaš ravno toliko kot moški.” #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) July 22, 2015
Na vprašanje o tem, če je v F1 sploh kaj prostora za pametne ženske, odgovori z nasmeškom. Poudarja, da se v zadnjih letih prostor odpira, v ekipah deluje nekaj inženirk. A voznic še vedno ni: “Zagotovo je to povezano tudi s tem, da se z motošportom ukvarja precej manj deklic kot dečkov. Vedeti moramo tudi, da se od žensk zahteva več. Ni dovolj, da je hitra, biti mora tudi lepa in imeti manekensko postavo. Od moških tega ne zahtevajo. Zato včasih spodbujajo napačne. Nadarjene voznice pa včasih ne dobijo sponzorjev, ker ne izpolnjujejo lepotnih idealov. Za ženske je dvakrat težje.”
Upa, da bo v naslednjih letih lahko napisala tudi knjigo o kakšni zanimivi voznici, nad trenutnim stanjem v karavani sicer ni navdušena. Pravi, da pogreša karizmatične voznike.
Pred kratkim je izšla njena knjiga o najbolj uspešnem vozniku vseh časov Michaelu Schumacherju. Knjiga se začne s poglavjem o tragični smučarski nesreči.
Karin pravi, da nima najnovejših podatkov o Schumacherjevemu zdravstvenemu stanju. Verjame uradnim sporočilom, ki že eno leto govorijo o majhnem napredku pri rehabilitaciji.
“Dejstvo, da nimamo novic o Schumacherjevem zdravstvenem stanju ne pomeni nič dobrega. #zdajsevrti
— Val 202 (@Val202) July 22, 2015
Že dobra 3 desetletja je del karavane F1, Schumacherja izjemno ceni. Predvsem zato, ker se na poti od anonimneža do megazvezdnika ni veliko spremenil: “Določene stvari so zagotovo ostale enake. Določene značajske lastnosti, ki ga spremljajo že od otroštva. Častihlepje, odločnost in silna želja po zmagi. Pa tudi malenkosti, zaradi katerih smo se vedno znova šalili. Denimo varčnost. Ko je že živel v Švici in je bil milijonar, je še vedno kupoval marmelado iz Nemčije, ker je bila tam cenejša.”
Karin Sturm zavrača očitke, da je Schumacherjevo nesrečo izkoristila za pisanje knjige in večji zaslužek. Kot pravi je morala podobne očitke poslušati že, ko je napisala knjigo o Ayrtonu Senni: “Bil je najbolj navdušujoča osebnost v zadnjih tridesetih letih v F1. Res zelo zanimiva oseba.”
Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."
Meg Stuart zase pravi, da je prebivalka sveta. Rojena v New Orleansu, šolana v Los Angelesu, kariero je začela v New Yorku, zdaj pa živi razpeta med Berlinom in Brusljem. Kako se je koreografinja in plesalka, rojena v družini gledališčnikov, znašla v svetu pliejev, improviziranja, nagibov telesa in kaj točno zanjo pomeni izražanje skozi premikanje? Kako nastopati tudi pred občinstvom, ki ne razume tvojega dela, in zakaj mora biti plesalec vseskozi v gibanju, potovati in iskati nove načine izražanja in sodelovanja?
Caspar David Engstfeld z umetniškim imenom Krashkid je nemški ulični umetnik in član umetniškega kolektiva Guapo Sapo. Krashkid se je v preteklih letih udeležil številnih festivalov urbane umetnosti po svetu, enega svojih muralov je pred dvema letoma ustvaril v Palestini. Pred nekaj tedni pa je v Ljubljani poslikal zid notranjega dvorišča ljubljanskega Mestnega muzeja.
Dr. Roland Ngam je vodja področja podnebne pravičnosti in družbeno-ekološke preobrazbe v južnoafriški pisarni Rosa Luxemburg Stiftung v Johannesburgu. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj Afrika najbolj čuti spremembe podnebja, kako je bilo odraščati na plantažah kave v Kamerunu, kakšno vlogo ima nogomet in zakaj je pomembna afriška glasba upora.
V 2. delu serije o Dunaju vabljeni v staro kavarno na klepet z Evelyn Hrabalek, ki se je v avstrijsko prestolnico preselila leta 1972. Takrat se ji je zdel Dunaj dolgočasen in konzervativen, danes ga dojema kot mladostnega in raznolikega. Delala je kot šolska psihologinja, zdaj uživa v pokoju, veliko se rekreira.
Al Bano je sinonim za italijansko glasbo, je glasbena legenda, avtor, ki letos praznuje 80 let oziroma 4-krat 20, kot se pošali. Rojen je bil v kmečki družini, zato tudi vedno vajen skromnosti. S prvo plačo, ki jo je zaslužil z glasbo, si ni privoščil razkošja, temveč je očetu kupil traktor. Leta 1967 je zaslovel s skladbo Nel Sole, isto leto je tudi odprl pet koncertov The Rolling Stonesov na turneji po Italiji. Sodeloval je z Adrianom Celentanom, oboževal Domenica Modugna, tožil Michaela Jacksona zaradi domnevnega plagiatorstva. Njegovo življenje je razburljivo, polno vzponov in padcev, tudi tragičnih dogodkov, kot je izginotje hčerke Ylenie, ki je niso nikoli našli. Ob vsem, kar je v življenju doživel, se vedno znova zateče h glasbi, njegovi zvesti sopotnici že več kot 60 let.
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka na oddelku za kompozicijo. Kljub mladim letom, njen opus obsega več kot štirideset skladb za različne solistične inštrumente, večje in manjše komorne zasedbe, eno simfonijo in dve operi. Imela je tudi že prvo razstavo svojega SounArt projekta, v katerem je raziskovala odnos med sliko in zvokom skozi glasbeno programsko opremo.
Italijanski otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Na vrhu caprijske gore Barbarossa je v nekdanjem gradu ornitološka postaja, kjer skupaj s pomočnikom deluje 74-letni Dario Piacentini. Prihaja iz Imole, že vrsto leta pomladne mesece preživlja med pticami na prepišni gori s fascinantnimi razgledi. Dario nadaljuje z negovanjem izročila švedskega zdravnika Axla Muntheja, ki je nekoč kupil goro in jo iz ptičjega lovišča spremenil v ptičje svetišče.
Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.
Večkrat nagrajeni litovski pesnik Eugenius Ališanka živi v Vilni in čeprav je diplomiran matematik, tega nikoli ni zares poklicno počel. 40 kilometrov iz glavnega mesta ima ranč, kjer se počuti najbolj domače. Njegovo življenje pa je že od otroštva povezano s Sibirijo.
Kaj imajo skupnega ameriški akcijski spektakli Predator, Umri pokončno in Lov na rdeči oktober? Režiserja.
Wendy Gibbons je filozofinja in lingvistka iz Velike Britanije, ki živi v Starem gradu na Hvaru. Britansko otočje je zamenjala za majhen otok, kjer je več časa za ljudi. Tu je med drugim odkrila tudi camero obscuro.
Ni čisto navaden klovn. Ali pač. Ker je preveč len, kot pravi, nima porisanega obraza, tudi pisanih oblačil ne nosi. Že od svojega petega leta starosti je vedel, da bo postal zabavljač, pri šestnajstih je zaslužil prvih 10 funtov. In od takrat se preživlja s svojimi nastopi. Britanec, ki se je zaradi ljubezni preselil na Novo Zelandijo, navdih črpal iz nastopov Charlieja Chaplina in svoje veščine dokazoval tudi na slovitem Glastonburyju, je gost Evrope osebno.
Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?
Roskilde je danski glasbeni festival, ki vsako leto poteka južno od mesta Roskilde. Je eden največjih glasbenih festivalov v Evropi in največji v nordijskih državah. Letos bo potekal od 24. junija do 1. julija, na njem pa bodo, tako kot vsako leto, nastopila velika imena svetovne glasbene scene, med drugim Kendrick Lamar, Burna Boy, Blur, Rosalia in drugi. V preteklosti sta nastopila tudi Post Malone in Dua Lipa, ki imata med seboj posebno vez, več o tem pa v družbi Stefana Gejsinga, glasbenega agenta omenjenega festivala.
Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.
Poimenovali so jo ikona kolumbijske eksperimentalne glasbe, njeno žanrsko prepletanje tradicionalnih in sodobnih zvokov pa bolero znanstvene fantastike.
Palestinska režiserka se v svojih filmih dotika tabu tem tako s perspektive tradicionalne palestinske družbe kot položaja zatiranih Palestincev v Izraelu.
Neelakandan Marath Santosh je Indijec, ki ga je Slovenija posvojila in tako rekoč osvojila pred šestimi leti. Podoktorski študent na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani prihaja iz Indije, natančneje iz ene od 29 zveznih držav, iz jugozahodne Kerale. Razlaga, da je bila prilagoditev na življenje v Sloveniji preprosta, saj sta obe državi zelo zeleni, poleg tega sta v Kerali tako kot tu dobra izobraževalni in socialni sistem. V pogovoru pove tudi, kdaj in zakaj se je odločil ravno za raziskovanje v Sloveniji, zakaj je po njegovem raziskovanje na področju plazme prihodnost zelene energije in zakaj mu je življenje tu posebej všeč.
Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki.
Neveljaven email naslov