Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunsko manekenko Petro Nemcovo Ljubljana spominja na domačo Prago, čeprav zase ne pravi, da je Čehinja, temveč svetovljanka. Svojo lepoto zna unovčiti. Toda kot priznava, čedalje bolj spoznava, da se svet ne vrti okoli nje oz. okoli ljudi in da smo v vesolju neskončno majhni. Nežen make-up, rahlo poudarjene oči, rožnata šminka, spuščeni dolgi lasje, delujejo kot da se ni z njimi ni veliko ukvarjala, a gre v resnici za skrbno dodelano pričesko. Roza krilo in majica brez rokavov. Črni čevlji z visokimi petami. Petra Nemcova je očarljiva. Njena dobra volja pa je nalezljiva.
Potem ko je leta 2004 preživela cunami na Tajskem, se zdi, da se z nadnaravnimi močmi bori proti naravnim nesrečam.
Vrhunsko manekenko Petro Nemcovo Ljubljana spominja na domačo Prago, čeprav zase ne pravi, da je Čehinja, temveč svetovljanka. Svojo lepoto zna unovčiti. Toda kot priznava, čedalje bolj spoznava, da se svet ne vrti okoli nje oz. okoli ljudi in da smo v vesolju neskončno majhni.
Nežen make-up, rahlo poudarjene oči, rožnata šminka. Spuščeni dolgi lasje, ki delujejo, kot da se z njimi ni veliko ukvarjala, a gre v resnici za skrbno dodelano pričesko. Roza krilo in majica brez rokavov. Črni čevlji z visokimi petami. Petra Nemcova je očarljiva. Njena dobra volja pa nalezljiva.
Njena fundacija Happy Hearts je zgradila ali obnovila več kot 130 šol po vsem svetu.
“V zadnjih šestnajstih letih sem se veliko ukvarjala z duhovnostjo, zato razumem, kako zelo smo povezani. Če smo povezani na svetu, smo povezani tudi v vesolju. Vse je povezano: skrb za družino, za državo, za celino, za planet. Toda mi smo še večji kot to. Vesolje je vseobsežno, mi smo le prah v njem. Zame je pomembno, da se tega zavedam. Pred časom sem se pogovarjala s prijateljem in razpravljala sva o tem, kako majhni smo.”
Petra Nemcova #zdajgovori v oddaji Evropa osebno: “Če vse dojemaš kot darilo, moraš biti vesel in nasmejan.” pic.twitter.com/48Ld7Hsu1R
— Val 202 (@Val202) June 6, 2016
Leta 2004 se je v hipu vse postavilo na glavo, v cunamiju na Tajskem je izgubila zaročenca. Sama je nesrečo po čudežu preživela – več ur se je oklepala palme in upala, da jo bodo rešili. Zlomila si je medenico in je imela notranje krvavitve.
10 let po cunamiju je v intervjuju za revijo People dejala, da je srečna. Je res ali gre le za trik, kako po preizkušnjah ostati medijsko zanimiva?
“Ko greš skozi preizkušnje, te to seveda pretrese. Toda to je tudi priložnost, da se nekaj naučiš. Jaz sem spoznala, da je vsak trenutek dar. Kajti v naslednjem trenutku lahko vse izgine. Če ne uživaš v tem trenutku, ki ga imaš, ne živiš, ampak le preživljaš. Zato skušam vsak trenutek živeti polno in z namenom. In razumeti, da je vsak trenutek dar. To, da lahko vidiš sonce, da imaš roke, da vidiš – vse je darilo. Če vse dojemaš kot darilo, moraš biti vesel in nasmejan.”
“Instagram je moja najljubša platforma. Selfijev ne delam prav pogosto, ampak ljudje smo različni. S prijatelji včasih delamo selfije, ampak le za nas, ne za objavo. Neverjetno, kakšno spremembo so v naša življenja prinesla družabna omrežja. Odprla so tudi prostor za tiste, ki niso imeli vstopa v svet visoke mode: za mlade ustvarjalce, modne blogerje.”
A video posted by Petra Nemcova (@pnemcova) on
714 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Vrhunsko manekenko Petro Nemcovo Ljubljana spominja na domačo Prago, čeprav zase ne pravi, da je Čehinja, temveč svetovljanka. Svojo lepoto zna unovčiti. Toda kot priznava, čedalje bolj spoznava, da se svet ne vrti okoli nje oz. okoli ljudi in da smo v vesolju neskončno majhni. Nežen make-up, rahlo poudarjene oči, rožnata šminka, spuščeni dolgi lasje, delujejo kot da se ni z njimi ni veliko ukvarjala, a gre v resnici za skrbno dodelano pričesko. Roza krilo in majica brez rokavov. Črni čevlji z visokimi petami. Petra Nemcova je očarljiva. Njena dobra volja pa je nalezljiva.
Potem ko je leta 2004 preživela cunami na Tajskem, se zdi, da se z nadnaravnimi močmi bori proti naravnim nesrečam.
Vrhunsko manekenko Petro Nemcovo Ljubljana spominja na domačo Prago, čeprav zase ne pravi, da je Čehinja, temveč svetovljanka. Svojo lepoto zna unovčiti. Toda kot priznava, čedalje bolj spoznava, da se svet ne vrti okoli nje oz. okoli ljudi in da smo v vesolju neskončno majhni.
Nežen make-up, rahlo poudarjene oči, rožnata šminka. Spuščeni dolgi lasje, ki delujejo, kot da se z njimi ni veliko ukvarjala, a gre v resnici za skrbno dodelano pričesko. Roza krilo in majica brez rokavov. Črni čevlji z visokimi petami. Petra Nemcova je očarljiva. Njena dobra volja pa nalezljiva.
Njena fundacija Happy Hearts je zgradila ali obnovila več kot 130 šol po vsem svetu.
“V zadnjih šestnajstih letih sem se veliko ukvarjala z duhovnostjo, zato razumem, kako zelo smo povezani. Če smo povezani na svetu, smo povezani tudi v vesolju. Vse je povezano: skrb za družino, za državo, za celino, za planet. Toda mi smo še večji kot to. Vesolje je vseobsežno, mi smo le prah v njem. Zame je pomembno, da se tega zavedam. Pred časom sem se pogovarjala s prijateljem in razpravljala sva o tem, kako majhni smo.”
Petra Nemcova #zdajgovori v oddaji Evropa osebno: “Če vse dojemaš kot darilo, moraš biti vesel in nasmejan.” pic.twitter.com/48Ld7Hsu1R
— Val 202 (@Val202) June 6, 2016
Leta 2004 se je v hipu vse postavilo na glavo, v cunamiju na Tajskem je izgubila zaročenca. Sama je nesrečo po čudežu preživela – več ur se je oklepala palme in upala, da jo bodo rešili. Zlomila si je medenico in je imela notranje krvavitve.
10 let po cunamiju je v intervjuju za revijo People dejala, da je srečna. Je res ali gre le za trik, kako po preizkušnjah ostati medijsko zanimiva?
“Ko greš skozi preizkušnje, te to seveda pretrese. Toda to je tudi priložnost, da se nekaj naučiš. Jaz sem spoznala, da je vsak trenutek dar. Kajti v naslednjem trenutku lahko vse izgine. Če ne uživaš v tem trenutku, ki ga imaš, ne živiš, ampak le preživljaš. Zato skušam vsak trenutek živeti polno in z namenom. In razumeti, da je vsak trenutek dar. To, da lahko vidiš sonce, da imaš roke, da vidiš – vse je darilo. Če vse dojemaš kot darilo, moraš biti vesel in nasmejan.”
“Instagram je moja najljubša platforma. Selfijev ne delam prav pogosto, ampak ljudje smo različni. S prijatelji včasih delamo selfije, ampak le za nas, ne za objavo. Neverjetno, kakšno spremembo so v naša življenja prinesla družabna omrežja. Odprla so tudi prostor za tiste, ki niso imeli vstopa v svet visoke mode: za mlade ustvarjalce, modne blogerje.”
A video posted by Petra Nemcova (@pnemcova) on
Zakaj se je Natalia iz Lublina za nekaj časa preselila ravno v Ljubljano? Zato, ker je iskala poletno prakso v enem od evropskih muzejev za arhitekturo in prvi so se ji oglasili iz Ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Tokrat smo izpostavili eksponat muzejske razstave ‘Vitez, dama in zmaj – dediščina srednjeveških bojevnikov’. Meču iz zgodnjega 15. stoletja, našli so ga na dnu Ljubljanice, izjemnemu primerku srednjeveške obrti in duhovnosti, je kovač mečev Peter Johnsson vdihnil novo življenje. Do potankosti ga je namreč preučil, strokovno obdelal in izrisal, po njegovih načrtih pa so naredili tudi novega, izjemno natančno repliko izvirnika, z vsemi lastnostmi, ki jih dober meč mora imeti. Tako izvirnik kot bleščeč, nov meč sta na ogled na razstavi Narodnega muzeja Slovenije.
Stara je 21 let, je poročena, ima leto in pol staro punčko. Afganistanskim staršem, beguncem, se je rodila v Iranu, kamor so prebežali med sovjetsko-afganistansko vojno. Njeno življenje ni bilo lahko, saj je začela delati že, ko je bila stara 5 let, naučili so jo plesti perzijske preproge, kar je delala več kot 10 let. Ko je spoznala svojega današnjega moža, sta se skupaj odločila, da se vrneta v domovino svojih staršev, Afganistan. On, star 23 let, zdaj študira arhitekturo, Zahra bo študirati začela prihodnje leto. Rada bi pomagala svoji državi na noge in si ne želita v tujino. Pravita, da je bilo biti enkrat begunec dovolj za vse življenje.
Častni gost letošnjega knjižnjega sejma je bil Patrick Ness, ameriški pisatelj, ki živi in dela v Angliji. V slovenščini lahko prebiramo njegovo večkrat nagrajeno trilogijo Hrup in kaos. Pa tudi izjemen ilustrirani roman Sedem minut čez polnoč. Je aktivist in podpornik šolskih in lokalnih knjižnic, ki jih v Angliji vztrajno ukinjajo, veliko predava o predsodkih v literaturi in “primernosti” kake literature za mlade, učil pa je tudi kreativno pisanje na univerzi v Oxfordu.
Mehtab Singh pravi, da živi v najboljši državi na svetu, ko govori o Slovencih, pa govori o "nas" in ne več o "vas". 28-letni Sikh živi v Kranju, kjer posluje s čaji.
Nicholas Tsimpidas o tem, zakaj se je pomembno bojevati za prihodnost javnega servisa.
Hoerdur Torfason je eden najvidnejših aktivistov našega časa, je človek, ki je oktobra 2008 sprožil proteste na Islandiji. Torfasonu pripisujejo skorajda vse zasluge za uspeh islandske revolucije, potem ko je ta miniaturna skandinavska država doživela finančni kolaps. “Potrebna sta čas in potrpljenje, vsekakor pa je nujna ustanovitev politične stranke,” slovenskim protestnikom svetuje Torfason, tudi priznani umetnik in aktivist za pravice istospolno usmerjenih.
Haris Pašović je že dve desetletji eden vodilnih gledaliških režiserjev v jugovzhodni Evropi. Njegovi predstavi Pomladno prebujenje in Klicanje ptic veljata za mejnika v gledališču nekdanje Jugoslavije. Med obleganjem Sarajeva je v sodelovanju s Susan Sontag v mestu organiziral prvi filmski festival Onkraj konca sveta. Danes je umetniški direktor East West Centra v Sarajevu, profesor gledališke in filmske režije na tamkajšnji akademiji in tudi profesor na IECD – poslovni šoli Bled, na kateri bodočim menedžerjem predava o interakciji med umetnostjo in voditeljstvom. Predvsem pa je Haris Pašović umetnik. S svojimi deli trka na našo vest in dreza v našo brezbrižnost. Slovenijo vidi kot (tudi) svojo domovino. In čeprav bi lahko živel kjer koli na svetu, ostaja Sarajlija.
Včasih je skakal s palico. Zdaj počne vse! Sergej Bubka teče, smuča, kolesari, hodi v fitnes. Šport je del njegovega življenja, tako kot 35 svetovnih rekordov in skoraj toliko športno–političnih funkcij. Kot pravi ima kaotično življenje, ki ga obvladuje s samodisciplino. Od dvanajstega leta skrbno pazi na prehrano, mladim športnikom pa skuša dopovedati, da samo zabava ne prinese vrhunskih rezultatov.
Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.
Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.
Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.
David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Neveljaven email naslov