Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravi, da v svoji državi ne bi nikoli štopala, se sama sprehajala v temi ali se pogovarjala kar z vsakim mimoidočim. “Na primer sprehod pozno zvečer pod mostom, tega v Bogoti ne bi počela. Paziti moraš, kod hodiš in s kom se pogovarjaš.”
A zadeve se tudi tam spreminjajo – po podpisu sporazuma z levičarskim gibanjem Farc o dokočni prekinitvi spopadov bodo zadeve šle samo še navzgor, varnost se bo izboljšala, je prepričana Silvana Rodriguez. Kljub temu pa ji Bogota ni ostala v srcu, saj je bila že od malih nog njen cilj Evropa. In tako je zdaj 11-milijonsko Bogoto Silvana zamenjala za 40-krat manjšo Ljubljano.
Kaj jo je pripeljalo sem, zakaj so v njeni domovini lepotna tekmovanja sanje skoraj vsake deklice in kako zelo je Kolumbijce zaznamoval kokainski kralj Pablo Escobar, pa v oddaji Evropa, osebno.
Pravi, da v svoji državi ne bi nikoli štopala, se sama sprehajala v temi ali se pogovarjala kar z vsakim mimoidočim. “Na primer sprehod pozno zvečer pod mostom, tega v Bogoti ne bi počela. Paziti moraš, kod hodiš in s kom se pogovarjaš.”
A razmere se tudi tam spreminjajo – po podpisu sporazuma z levičarskim gibanjem Farc o dokončni prekinitvi spopadov bodo šle stvari na boljše, varnost bo večja, je prepričana Silvana Rodriguez. Kljub temu pa je ne vleče v Bogoto, saj je bila že od malih nog njen cilj Evropa. In tako je 11-milijonsko Bogoto Silvana zamenjala za 40-krat manjšo Ljubljano.
“V Kolumbiji sem za pot v službo in pot domov porabila uro in pol v vsako smer. V Evropi je vse drugače, v Sloveniji pa sploh. Ni gneče, čeprav se ljudje tukaj neprestano pritožujejo, da so ceste slabe, da je vedno gneča. Takrat jim rečem, naj gredo v Kolumbijo, kjer bodo spoznali, kaj je prava gneča.”
Kolumbijo mnogi poznajo kot središče lepotnih tekmovanj in kozmetične industrije, veljala je tudi za središče kokainskih kartelov, od tam je tudi kokainski kralj Pablo Escobar.
“Pablo Escobar je osebnost, je naša preteklost, na žalost. Bil je zelo pameten, njegov vpliv je segel v vse kotičke države. Za nekatere je bil in je še – idol. Predvsem v Medellinu, kjer je v osemdesetih veliko postoril, zelo je pomagal revnim in ti so ga oboževali. Dal jim je izobrazbo, igrišča, vse, kar so potrebovali. Ta podatek je res zanimiv: Escobar je imel toliko denarja, da je celo predlagal vladi, da v zameno za sprejetje zakona o izročitvi poplača celoten državni dolg. Si predstavljate, koliko denarja je to? Kolumbija bi bila na ničli.”
709 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Pravi, da v svoji državi ne bi nikoli štopala, se sama sprehajala v temi ali se pogovarjala kar z vsakim mimoidočim. “Na primer sprehod pozno zvečer pod mostom, tega v Bogoti ne bi počela. Paziti moraš, kod hodiš in s kom se pogovarjaš.”
A zadeve se tudi tam spreminjajo – po podpisu sporazuma z levičarskim gibanjem Farc o dokočni prekinitvi spopadov bodo zadeve šle samo še navzgor, varnost se bo izboljšala, je prepričana Silvana Rodriguez. Kljub temu pa ji Bogota ni ostala v srcu, saj je bila že od malih nog njen cilj Evropa. In tako je zdaj 11-milijonsko Bogoto Silvana zamenjala za 40-krat manjšo Ljubljano.
Kaj jo je pripeljalo sem, zakaj so v njeni domovini lepotna tekmovanja sanje skoraj vsake deklice in kako zelo je Kolumbijce zaznamoval kokainski kralj Pablo Escobar, pa v oddaji Evropa, osebno.
Pravi, da v svoji državi ne bi nikoli štopala, se sama sprehajala v temi ali se pogovarjala kar z vsakim mimoidočim. “Na primer sprehod pozno zvečer pod mostom, tega v Bogoti ne bi počela. Paziti moraš, kod hodiš in s kom se pogovarjaš.”
A razmere se tudi tam spreminjajo – po podpisu sporazuma z levičarskim gibanjem Farc o dokončni prekinitvi spopadov bodo šle stvari na boljše, varnost bo večja, je prepričana Silvana Rodriguez. Kljub temu pa je ne vleče v Bogoto, saj je bila že od malih nog njen cilj Evropa. In tako je 11-milijonsko Bogoto Silvana zamenjala za 40-krat manjšo Ljubljano.
“V Kolumbiji sem za pot v službo in pot domov porabila uro in pol v vsako smer. V Evropi je vse drugače, v Sloveniji pa sploh. Ni gneče, čeprav se ljudje tukaj neprestano pritožujejo, da so ceste slabe, da je vedno gneča. Takrat jim rečem, naj gredo v Kolumbijo, kjer bodo spoznali, kaj je prava gneča.”
Kolumbijo mnogi poznajo kot središče lepotnih tekmovanj in kozmetične industrije, veljala je tudi za središče kokainskih kartelov, od tam je tudi kokainski kralj Pablo Escobar.
“Pablo Escobar je osebnost, je naša preteklost, na žalost. Bil je zelo pameten, njegov vpliv je segel v vse kotičke države. Za nekatere je bil in je še – idol. Predvsem v Medellinu, kjer je v osemdesetih veliko postoril, zelo je pomagal revnim in ti so ga oboževali. Dal jim je izobrazbo, igrišča, vse, kar so potrebovali. Ta podatek je res zanimiv: Escobar je imel toliko denarja, da je celo predlagal vladi, da v zameno za sprejetje zakona o izročitvi poplača celoten državni dolg. Si predstavljate, koliko denarja je to? Kolumbija bi bila na ničli.”
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Neveljaven email naslov