Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
709 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Neveljaven email naslov