Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Saleem Vaillancourt živi v Londonu, odraščal je v Kanadi in Združenih državah Amerkie. Njegova mama je Iranka, vendar sam še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno. Je novinar in aktivist kampanje Izobrazba ni zločin. Saleem je zaposlen na projektu Izobrazba ni zločin, ki opozarja na sistematično kratenje pravic največji neislamski manjšini v Iranu – bahajcem. Iranski režim jim med drugim prepoveduje dostop do visoke izobrazbe. Pred 30 leti so ustanovili Bahajski inštitut za visoko izobraževanje, ki predstavlja eno od najdlje trajajočih in hkrati najmanj znanih oblik konstruktivnega kljubovanja in mirnega odpora na svetu.
Saleem Vaillancourt je pol Iranec, vendar še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno
Saleem Vaillancourt živi v Londonu, odraščal je v Kanadi in ZDA. Njegova mama je Iranka, vendar sam še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno. Je novinar in aktivist kampanje Izobrazba ni zločin. Saleem je zaposlen na projektu Izobrazba ni zločin, ki opozarja na sistematično kratenje pravic največji neislamski manjšini v Iranu – bahajcem. Iranski režim jim med drugim prepoveduje dostop do visoke izobrazbe. Pred 30 leti so ustanovili Bahajski inštitut za visoko izobraževanje, ki predstavlja eno od najdlje trajajočih in hkrati najmanj znanih oblik konstruktivnega kljubovanja in mirnega odpora na svetu.
Po svetu živi približno 7 milijonov bahajcev, v Iranu 300.000. So največja neislamska verska manjšina v Iranu, vendar je režim ne priznava. Številne bahajce so pobili, mučili in jim odvzeli pravice. Med njimi tudi pravico do izobraževanja in zaposlitve.
Režim je bahajcem prepovedal visoko izobraževanje, na prepoved so se odzvali tako, da so konec osemdesetih ustanovili svojo lastno ilegalno podzemno univerzo. V njenem okviru se mladi bahajci zbirajo po domovih ali pa se učijo na daljavo.
“Na Bahajskem inštitutu za visoko izobraževanje se je nelegalno izobrazilo na stotine mladih, ki so potem doktorirali na nekaterih najboljših univerzah na Zahodu. Gre za nekakšen čudež na področju izobraževanja. To je eden od najmanj znanih, a najbolj učinkovitih in najdlje trajajočih miroljubnih odporov oziroma konstruktivnih kljubovanj v sodobni zgodovini.”
Trenutno je v zaporu več bahajskih učiteljev, dva sta pred kratkim odslužila štiriletno zaporno kazen. “V zaporu sta bila zaradi tako imenovanega zločina poučevanja psihologije.”
“Položaj bahajcev v Iranu je v marsičem podoben položaju temnopoltih v času rasne segregacije v ZDA. Te zgodbe pripovedujemo z umetnostjo. Ulična umetnost je oblika aktivizma. Naše freske so naslikane na šolah, galerijah, gledališčih, včasih blizu glavnih železniških postaj, tako da jih vsak dan vidi veliko ljudi.”
Vaillancourt je tudi novinar spletne strani, za katero pišejo tudi državljanski novinarji iz Irana. Neodvisno novinarstvo je v Iranu lahko zelo nevarno. Trenutno je zaprtih več kot 30 iranskih novinarjev.
Dokumentarni film o Bahajskem inštitutu za visoko izobraževanje Prižgati svečo.
Projekt Izobrazba ni zločin na različne načine ozavešča o položaju bahajcev v Iranu tudi s slikanjem fresk na zgradbe. Priznani umetniki so jih na različnih koncih sveta poslikali že približno 40.
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Saleem Vaillancourt živi v Londonu, odraščal je v Kanadi in Združenih državah Amerkie. Njegova mama je Iranka, vendar sam še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno. Je novinar in aktivist kampanje Izobrazba ni zločin. Saleem je zaposlen na projektu Izobrazba ni zločin, ki opozarja na sistematično kratenje pravic največji neislamski manjšini v Iranu – bahajcem. Iranski režim jim med drugim prepoveduje dostop do visoke izobrazbe. Pred 30 leti so ustanovili Bahajski inštitut za visoko izobraževanje, ki predstavlja eno od najdlje trajajočih in hkrati najmanj znanih oblik konstruktivnega kljubovanja in mirnega odpora na svetu.
Saleem Vaillancourt je pol Iranec, vendar še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno
Saleem Vaillancourt živi v Londonu, odraščal je v Kanadi in ZDA. Njegova mama je Iranka, vendar sam še ni bil v Iranu, saj bi bilo to zanj prenevarno. Je novinar in aktivist kampanje Izobrazba ni zločin. Saleem je zaposlen na projektu Izobrazba ni zločin, ki opozarja na sistematično kratenje pravic največji neislamski manjšini v Iranu – bahajcem. Iranski režim jim med drugim prepoveduje dostop do visoke izobrazbe. Pred 30 leti so ustanovili Bahajski inštitut za visoko izobraževanje, ki predstavlja eno od najdlje trajajočih in hkrati najmanj znanih oblik konstruktivnega kljubovanja in mirnega odpora na svetu.
Po svetu živi približno 7 milijonov bahajcev, v Iranu 300.000. So največja neislamska verska manjšina v Iranu, vendar je režim ne priznava. Številne bahajce so pobili, mučili in jim odvzeli pravice. Med njimi tudi pravico do izobraževanja in zaposlitve.
Režim je bahajcem prepovedal visoko izobraževanje, na prepoved so se odzvali tako, da so konec osemdesetih ustanovili svojo lastno ilegalno podzemno univerzo. V njenem okviru se mladi bahajci zbirajo po domovih ali pa se učijo na daljavo.
“Na Bahajskem inštitutu za visoko izobraževanje se je nelegalno izobrazilo na stotine mladih, ki so potem doktorirali na nekaterih najboljših univerzah na Zahodu. Gre za nekakšen čudež na področju izobraževanja. To je eden od najmanj znanih, a najbolj učinkovitih in najdlje trajajočih miroljubnih odporov oziroma konstruktivnih kljubovanj v sodobni zgodovini.”
Trenutno je v zaporu več bahajskih učiteljev, dva sta pred kratkim odslužila štiriletno zaporno kazen. “V zaporu sta bila zaradi tako imenovanega zločina poučevanja psihologije.”
“Položaj bahajcev v Iranu je v marsičem podoben položaju temnopoltih v času rasne segregacije v ZDA. Te zgodbe pripovedujemo z umetnostjo. Ulična umetnost je oblika aktivizma. Naše freske so naslikane na šolah, galerijah, gledališčih, včasih blizu glavnih železniških postaj, tako da jih vsak dan vidi veliko ljudi.”
Vaillancourt je tudi novinar spletne strani, za katero pišejo tudi državljanski novinarji iz Irana. Neodvisno novinarstvo je v Iranu lahko zelo nevarno. Trenutno je zaprtih več kot 30 iranskih novinarjev.
Dokumentarni film o Bahajskem inštitutu za visoko izobraževanje Prižgati svečo.
Projekt Izobrazba ni zločin na različne načine ozavešča o položaju bahajcev v Iranu tudi s slikanjem fresk na zgradbe. Priznani umetniki so jih na različnih koncih sveta poslikali že približno 40.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Neveljaven email naslov