Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.
Katalonska študentska aktivistka Laia Casas se bori proti šolninam in išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost
Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. “Definitivno – ne! Neodvisnost razumem kot pot do sprememb. Ne bi rada neodvisne Katalonije, ki je popolnoma enaka kot španska država zdaj. Rada bi Katalonijo, ki je zelo drugačna, kjer bi bila vlada zavezana delovati po željah ljudi, ne EU. Najbolje za Katalonijo bi bilo, da se ne pridruži Evropski uniji.”
“Posledica šolnin je, da se mladi iz delavskega razreda ne vpisujejo več na javne univerze. Skušamo torej pritiskati na vlado, da bi znižala šolnine. To je prvi korak do končnega cilja – brezplačnega študija. Razumemo pa, da bomo za uresničitev tega cilja potrebovali veliko časa in veliko bojev.”
Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.
“Slovenijo vidim kot državo, ki ima podobno zgodovino. Če bi me vprašali, ali na Slovenijo gledam kot na druge evropske države, denimo Francijo, bi bil odgovor seveda ne, nikakor ne! Bližje mi je, čeprav sem v Franciji že bila, v Sloveniji pa še ne.”
O aktivističnih pristopih študentov v Kataloniji smo se pogovarjali v za to zelo primernem okolju. Universitat Autonoma de Barcelona oziroma Avtonomna univerza v Barceloni, kjer študira Laia, je od središča Barcelone oddaljena uro vožnje z vlakom, celoten kampus je postavljen ob majhni vasi sredi gričkov. Slovi po svoji levičarski usmerjenosti – ob prihodu že z vlaka takoj zagledaš 10-metrski grafit Independencia-Socialisme-Feminisme, neodvisnost, socializem in feminizem, torej. Naslikali so ga študentski aktivisti, prvič so ga univerzitetne oblasti odstranile, a je že naslednjo noč na istem mestu nastal še večji tak grafit. Zdaj ga pustijo pri miru.
712 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.
Katalonska študentska aktivistka Laia Casas se bori proti šolninam in išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost
Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. “Definitivno – ne! Neodvisnost razumem kot pot do sprememb. Ne bi rada neodvisne Katalonije, ki je popolnoma enaka kot španska država zdaj. Rada bi Katalonijo, ki je zelo drugačna, kjer bi bila vlada zavezana delovati po željah ljudi, ne EU. Najbolje za Katalonijo bi bilo, da se ne pridruži Evropski uniji.”
“Posledica šolnin je, da se mladi iz delavskega razreda ne vpisujejo več na javne univerze. Skušamo torej pritiskati na vlado, da bi znižala šolnine. To je prvi korak do končnega cilja – brezplačnega študija. Razumemo pa, da bomo za uresničitev tega cilja potrebovali veliko časa in veliko bojev.”
Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.
“Slovenijo vidim kot državo, ki ima podobno zgodovino. Če bi me vprašali, ali na Slovenijo gledam kot na druge evropske države, denimo Francijo, bi bil odgovor seveda ne, nikakor ne! Bližje mi je, čeprav sem v Franciji že bila, v Sloveniji pa še ne.”
O aktivističnih pristopih študentov v Kataloniji smo se pogovarjali v za to zelo primernem okolju. Universitat Autonoma de Barcelona oziroma Avtonomna univerza v Barceloni, kjer študira Laia, je od središča Barcelone oddaljena uro vožnje z vlakom, celoten kampus je postavljen ob majhni vasi sredi gričkov. Slovi po svoji levičarski usmerjenosti – ob prihodu že z vlaka takoj zagledaš 10-metrski grafit Independencia-Socialisme-Feminisme, neodvisnost, socializem in feminizem, torej. Naslikali so ga študentski aktivisti, prvič so ga univerzitetne oblasti odstranile, a je že naslednjo noč na istem mestu nastal še večji tak grafit. Zdaj ga pustijo pri miru.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Neveljaven email naslov