Vojko V - Vojko Vručina prihaja iz Splita, iz mesta kjer nihče ne mara nikogar, kot pravi raper, ki šele začenja samostojno pot. A kljub temu je njegov album Vojko dobil glasbeno nagrado porin za album leta. Kako nanj vpliva domači Split, kako so njegovi teksti postali del hrvaškega slenga in zakaj je po njegovem mnenju slovenska publika nekaj posebnega? Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Vojko V je najpopularnejši raper na Hrvaškem. Kako nanj vpliva domači Split, kako so njegova besedila postala del hrvaškega slenga in zakaj je slovensko občinstvo nekaj posebnega?

Vojko V oziroma Vojko Vručina prihaja iz Splita, iz mesta, kjer nihče ne mara nikogar, kot pravi raper, ki šele začenja samostojno pot. A kljub temu je njegov album Vojko dobil glasbeno nagrado porin za album leta.

Čeprav je njegovo pravo ime in priimek Andrija Vujević, ga tako kliče samo mama. Lik Vojka je zgradil pred leti, ko je bil še del hiphopovske skupine Dječaci. Zdaj je Vojko del njega. “To sploh ni več alter ego. Velikokrat rapam v tretji osebi. In to izkoristim za tiste najbolj kritične izjave. To je neki dodaten prostor, ki sem si ga ustvaril. Neki polfiktivni lik, ki sem v resnici jaz, da lahko povem, kar hočem.“

“Plešast, debel, imam veliko glavo, rapam že 18 let, živim od rapa, to je to.” – Odgovor na vprašanje, kako bi se predstavil slovenskemu občinstvu

Brezkompromisno prizna, da živi od glasbe in da je to njegov posel. In v tem tudi neizmerno uživa, kar je bistveno. Poleg tega pa je kritičen do glasbenih kolegov: “S številnimi raperji, ko se pogovarjam z njimi, opažam, da ni nihče osredotočen na samo delo. Nihče ne govori o detajlih zvoka in besedila. Ko sem jaz delal album, sem leto in pol sedel v studiu in nisem nikomur v javnosti povedal, kaj sploh delam.“

Poudarja, da se želi politiki izogniti v največjem možnem loku. Ampak kljub temu so njegova besedila odsev hipnih družbenih in političnih razmer na Hrvaškem in tudi v njenih sosedah.

Nekateri njegovi komadi so tako popularni, da so postali del hrvaškega slenga. Vojku skoraj vsak dan nekdo reče “Ne može” ali “Kako to” popolnoma zunaj konteksta.