Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
Norman Ohler je te dni gostoval v Sloveniji, nemški pisatelj in novinar, ki je pet let brskal po nemških in ameriških arhivih, predvsem po zapiskih omenjenega doktorja Morella. Ohler je s svojo knjigo sprožil vprašanje, zakaj se pred njim nihče ni lotil tako pomembnega vidika tretjega rajha, kot so droge:
S Hansom Mommsenom, verjetno najbolj priznanim nemškim zgodovinarjem za obdobje nacizma, sva se veliko pogovarjala o tem. Z nasveti mi je veliko pomagal pri nastanku knjige, žal je vmes umrl. Več kot tisoč kopij o zlorabi drog, ki sem mu jih prinesel pokazat iz arhivov, se mu je zdelo zelo vznemirljivih. Hkrati ni mogel verjeti, da se sam tega vprašanja ni nikoli lotil.
Dokumentov o drogah v tretjem rajhu je namreč dovolj, od samih zapisov Therodorja Morella in več kot tisoč označenih injekcij »Pacientu A« (Adolfu) do arhivov v koncentracijskih taboriščih, v katerih so preskušali nove, čudežne droge, ki naj bi bile še močnejše od metamfetamina. Raziskave v medvojni Nemčiji so imele posledice tudi po vojni, dokumente so podrobno pregledali zavezniki in ameriške intervencije v Koreji, Vietnamu in še kje so potekale tudi z nemškim znanjem. Pa tudi v Nemčiji pervitin (poživilo, ki je vsebovalo metamfetamin) ni izginil skupaj z uradnim koncem nacizma:
Leta 1954 je Nemčija postala svetovni prvak v nogometu. Sepp Herberger je bil trener elfa že prej, v tretjem rajhu. Zelo dobro je vedel, kaj je to pervitin. Medtem so tudi že dokazali, da je celotna ekipa pred tekmo s favorizirano Madžarsko dobila injekcijo, ni pa dokazano, kaj so dobili. Vitaminov verjetno ne. Precej velika afera je bila glede tega pred nekaj leti v Nemčiji, da je šlo verjetno za pervitin. Ni pa za to nobenega dokaza več.
Normana Ohlerja, avtorja Popolne omame, pa tudi prvega hipertekstualnega romana in novinarja, ki je zadnji govoril z Jaserjem Arafatom, lahko bolje spoznate s klikom na gumb Poslušaj.
710 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
Norman Ohler je te dni gostoval v Sloveniji, nemški pisatelj in novinar, ki je pet let brskal po nemških in ameriških arhivih, predvsem po zapiskih omenjenega doktorja Morella. Ohler je s svojo knjigo sprožil vprašanje, zakaj se pred njim nihče ni lotil tako pomembnega vidika tretjega rajha, kot so droge:
S Hansom Mommsenom, verjetno najbolj priznanim nemškim zgodovinarjem za obdobje nacizma, sva se veliko pogovarjala o tem. Z nasveti mi je veliko pomagal pri nastanku knjige, žal je vmes umrl. Več kot tisoč kopij o zlorabi drog, ki sem mu jih prinesel pokazat iz arhivov, se mu je zdelo zelo vznemirljivih. Hkrati ni mogel verjeti, da se sam tega vprašanja ni nikoli lotil.
Dokumentov o drogah v tretjem rajhu je namreč dovolj, od samih zapisov Therodorja Morella in več kot tisoč označenih injekcij »Pacientu A« (Adolfu) do arhivov v koncentracijskih taboriščih, v katerih so preskušali nove, čudežne droge, ki naj bi bile še močnejše od metamfetamina. Raziskave v medvojni Nemčiji so imele posledice tudi po vojni, dokumente so podrobno pregledali zavezniki in ameriške intervencije v Koreji, Vietnamu in še kje so potekale tudi z nemškim znanjem. Pa tudi v Nemčiji pervitin (poživilo, ki je vsebovalo metamfetamin) ni izginil skupaj z uradnim koncem nacizma:
Leta 1954 je Nemčija postala svetovni prvak v nogometu. Sepp Herberger je bil trener elfa že prej, v tretjem rajhu. Zelo dobro je vedel, kaj je to pervitin. Medtem so tudi že dokazali, da je celotna ekipa pred tekmo s favorizirano Madžarsko dobila injekcijo, ni pa dokazano, kaj so dobili. Vitaminov verjetno ne. Precej velika afera je bila glede tega pred nekaj leti v Nemčiji, da je šlo verjetno za pervitin. Ni pa za to nobenega dokaza več.
Normana Ohlerja, avtorja Popolne omame, pa tudi prvega hipertekstualnega romana in novinarja, ki je zadnji govoril z Jaserjem Arafatom, lahko bolje spoznate s klikom na gumb Poslušaj.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Neveljaven email naslov