Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah

12.07.2021

Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.

Marija Šestak se je pred 42 leti rodila v Kragujevcu z dekliškim priimkom Martinović. Zaradi očeta, ki je bil nogometaš in nogometni trener, je prva leta preživela v Združenih državah Amerike in Kanadi, ob vrnitvi pa se je kmalu začela ukvarjati s športom.

"Nekoč, med šolskimi počitnicami, sem zjutraj odšla na plavanje, s plavanja na tenis, popoldne pa na atletiko. Starši so bili v nekem trenutku zaskrbljeni, da je to nekoliko preveč. In res je bilo preveč. Zato so mi postavili ultimat, da se odločim za eno stvar. In priznati moram, da sem v tistem trenutku hotela nadaljevati s tenisom, ampak potem sem se udeležila tekmovanja v skoku v daljino. Takrat sem skočila srbski rekord. Potem pa je trener mojemu očetu povedal, da sem nadarjena za šport. Oče se je z menoj pogovoril in na koncu sem se odločila za atletiko."

 

Slovenski atletiki in športu na splošno je dala veliko. Kaj pa je njej dala Slovenija? "Moža." Pravi, da ji je Ljubljana pisana na kožo, v Sloveniji se dobro počuti. Ima blizu morje in smučišča.

"Dala mi je novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna."


Evropa osebno

713 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah

12.07.2021

Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.

Marija Šestak se je pred 42 leti rodila v Kragujevcu z dekliškim priimkom Martinović. Zaradi očeta, ki je bil nogometaš in nogometni trener, je prva leta preživela v Združenih državah Amerike in Kanadi, ob vrnitvi pa se je kmalu začela ukvarjati s športom.

"Nekoč, med šolskimi počitnicami, sem zjutraj odšla na plavanje, s plavanja na tenis, popoldne pa na atletiko. Starši so bili v nekem trenutku zaskrbljeni, da je to nekoliko preveč. In res je bilo preveč. Zato so mi postavili ultimat, da se odločim za eno stvar. In priznati moram, da sem v tistem trenutku hotela nadaljevati s tenisom, ampak potem sem se udeležila tekmovanja v skoku v daljino. Takrat sem skočila srbski rekord. Potem pa je trener mojemu očetu povedal, da sem nadarjena za šport. Oče se je z menoj pogovoril in na koncu sem se odločila za atletiko."

 

Slovenski atletiki in športu na splošno je dala veliko. Kaj pa je njej dala Slovenija? "Moža." Pravi, da ji je Ljubljana pisana na kožo, v Sloveniji se dobro počuti. Ima blizu morje in smučišča.

"Dala mi je novo življenje, s katerim sem zelo zadovoljna."


15.01.2014

Peter Johnsson

Tokrat smo izpostavili eksponat muzejske razstave ‘Vitez, dama in zmaj – dediščina srednjeveških bojevnikov’. Meču iz zgodnjega 15. stoletja, našli so ga na dnu Ljubljanice, izjemnemu primerku srednjeveške obrti in duhovnosti, je kovač mečev Peter Johnsson vdihnil novo življenje. Do potankosti ga je namreč preučil, strokovno obdelal in izrisal, po njegovih načrtih pa so naredili tudi novega, izjemno natančno repliko izvirnika, z vsemi lastnostmi, ki jih dober meč mora imeti. Tako izvirnik kot bleščeč, nov meč sta na ogled na razstavi Narodnega muzeja Slovenije.


08.01.2014

Zahra Razoi, mlada Afganistanka

Stara je 21 let, je poročena, ima leto in pol staro punčko. Afganistanskim staršem, beguncem, se je rodila v Iranu, kamor so prebežali med sovjetsko-afganistansko vojno. Njeno življenje ni bilo lahko, saj je začela delati že, ko je bila stara 5 let, naučili so jo plesti perzijske preproge, kar je delala več kot 10 let. Ko je spoznala svojega današnjega moža, sta se skupaj odločila, da se vrneta v domovino svojih staršev, Afganistan. On, star 23 let, zdaj študira arhitekturo, Zahra bo študirati začela prihodnje leto. Rada bi pomagala svoji državi na noge in si ne želita v tujino. Pravita, da je bilo biti enkrat begunec dovolj za vse življenje.


01.01.2014

Oksana Pečeny

Koncertna mojstrica iz SNG Maribor, ki je do svojega 8. leta živela v Kijevu.


25.12.2013

Patrick Ness, ameriški pisatelj

Častni gost letošnjega knjižnjega sejma je bil Patrick Ness, ameriški pisatelj, ki živi in dela v Angliji. V slovenščini lahko prebiramo njegovo večkrat nagrajeno trilogijo Hrup in kaos. Pa tudi izjemen ilustrirani roman Sedem minut čez polnoč. Je aktivist in podpornik šolskih in lokalnih knjižnic, ki jih v Angliji vztrajno ukinjajo, veliko predava o predsodkih v literaturi in “primernosti” kake literature za mlade, učil pa je tudi kreativno pisanje na univerzi v Oxfordu.


11.12.2013

Mehtab Singh

Mehtab Singh pravi, da živi v najboljši državi na svetu, ko govori o Slovencih, pa govori o "nas" in ne več o "vas". 28-letni Sikh živi v Kranju, kjer posluje s čaji.


04.12.2013

Nicholas Tsimpidas

Nicholas Tsimpidas o tem, zakaj se je pomembno bojevati za prihodnost javnega servisa.


27.11.2013

Hoerdur Torfason, islandski protestnik

Hoerdur Torfason je eden najvidnejših aktivistov našega časa, je človek, ki je oktobra 2008 sprožil proteste na Islandiji. Torfasonu pripisujejo skorajda vse zasluge za uspeh islandske revolucije, potem ko je ta miniaturna skandinavska država doživela finančni kolaps. “Potrebna sta čas in potrpljenje, vsekakor pa je nujna ustanovitev politične stranke,” slovenskim protestnikom svetuje Torfason, tudi priznani umetnik in aktivist za pravice istospolno usmerjenih.


20.11.2013

Haris Pašović

Haris Pašović je že dve desetletji eden vodilnih gledaliških režiserjev v jugovzhodni Evropi. Njegovi predstavi Pomladno prebujenje in Klicanje ptic veljata za mejnika v gledališču nekdanje Jugoslavije. Med obleganjem Sarajeva je v sodelovanju s Susan Sontag v mestu organiziral prvi filmski festival Onkraj konca sveta. Danes je umetniški direktor East West Centra v Sarajevu, profesor gledališke in filmske režije na tamkajšnji akademiji in tudi profesor na IECD – poslovni šoli Bled, na kateri bodočim menedžerjem predava o interakciji med umetnostjo in voditeljstvom. Predvsem pa je Haris Pašović umetnik. S svojimi deli trka na našo vest in dreza v našo brezbrižnost. Slovenijo vidi kot (tudi) svojo domovino. In čeprav bi lahko živel kjer koli na svetu, ostaja Sarajlija.


13.11.2013

Sergej Bubka

Včasih je skakal s palico. Zdaj počne vse! Sergej Bubka teče, smuča, kolesari, hodi v fitnes. Šport je del njegovega življenja, tako kot 35 svetovnih rekordov in skoraj toliko športno–političnih funkcij. Kot pravi ima kaotično življenje, ki ga obvladuje s samodisciplino. Od dvanajstega leta skrbno pazi na prehrano, mladim športnikom pa skuša dopovedati, da samo zabava ne prinese vrhunskih rezultatov.


06.11.2013

Ariadna Naveira

Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.


30.10.2013

Rodolfo Cattani

Rodolfo Cattani, glavni sekretar Evropskega invalidskega foruma


23.10.2013

Mohammad Ali Soroosh, afganistanski pravnik

Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.


16.10.2013

Felix Richterich

Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.


09.10.2013

David Leigh

David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.


02.10.2013

Sandy Shaw in John Gil - popotnika okrog sveta

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.10.2013

EO JOHN IN SANDY

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.09.2013

Mari Nakano, japonska prevajalka in članica Svetovnega skavtskega komiteja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.06.2013

Nela Sršen - hrvaška kirurginja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.06.2013

Martine Alonso Marquis. Rojena je v Kanadi Špancu in Američanki. Študirala je v Nemčiji in Franciji. Poročena je s Srbom. Živi v Parizu, Bruslju, enkrat mesečno tudi v Strasbourgu. Dela za slovenskega evroposlanca

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.06.2013

Paolo Giordano, doktor fizike, pisatelj, netipičen italijanski 30-letnik, ki je odrasel ob MTV-ju in kmalu pogledal čez planke Italije . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 22 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov