Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Arabska poezija ni na vsakodnevnem meniju niti naših najbolj vnetih uživalcev poezije. Letošnja izvedba Kulturne ambasade Palestine, vsakoletnega dogodka, ki skuša Slovencem približati Palestino in tamkajšnje aktualne razmere, je prejšnji teden poskrbela tudi za to. Na uvodni razstavi z naslovom AL ARD – ZEMLJA je razstavljene vezenine, fotografije in slike na odprtju popestril tudi pesnik Fawzi Abder Rahim. Z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, saj sta se spoznala v njegovih študentskih letih, nedavno pa sta v samozaložbi izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Do kdaj?.
Danes 75-letni pesnik se je rodil še v Palestini takoj po koncu druge svetovne vojne, tako da je le nekaj let starejši od države Izrael. Simboli stalnosti, trdoživosti in potrpljenja, kot so skala, korenine in oljke, pa tudi neminljivo hrepenenje po miru in svobodi, so neizogibna stalnica Rahimove poezije. Njegova mladostniška zgodba pa sploh za tiste čase ni bila prav nič posebna. Leta 1969 je zamenjal knjigo, hrano in obleko in zapustil svojo domovino.
"Imel sem željo, da bi študiral, in dobil sem možnost priti v Jugoslavijo. Moja smer študija se je izvajala v Sloveniji, za katero niti nisem natanko vedel, kje leži. Poslali so nas na tečaj jezika, velika je bila tudi vremenska sprememba, pa hrana. Ampak naše telo je narejeno za to, da se navaja na nove reči."
Po šolanju se je zaposlil kot inženir v radgonskem Elradu, pozneje pa svoje znanje predajal kot učitelj za praktični pouk na mariborski srednji šoli za elektrotehniko. Druga ljubezen pa je palestinska poezija, ki jo Slovenci zelo slabo poznamo.
"Jezik je precej drugačen. Ker je žena velika ljubiteljica literature, se trudiva skupaj. Zamislim si pesem, potem pa jo skupaj prevajava. Jaz povem po arabsko in pojasnim bistvo, da bi bil prevod čim boljši. V svoji poeziji izražam ljubezen do človeštva, življenja v miru in svobode brez zatiranja. To je moj pogled na življenje in ljudi."
713 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Arabska poezija ni na vsakodnevnem meniju niti naših najbolj vnetih uživalcev poezije. Letošnja izvedba Kulturne ambasade Palestine, vsakoletnega dogodka, ki skuša Slovencem približati Palestino in tamkajšnje aktualne razmere, je prejšnji teden poskrbela tudi za to. Na uvodni razstavi z naslovom AL ARD – ZEMLJA je razstavljene vezenine, fotografije in slike na odprtju popestril tudi pesnik Fawzi Abder Rahim. Z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, saj sta se spoznala v njegovih študentskih letih, nedavno pa sta v samozaložbi izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Do kdaj?.
Danes 75-letni pesnik se je rodil še v Palestini takoj po koncu druge svetovne vojne, tako da je le nekaj let starejši od države Izrael. Simboli stalnosti, trdoživosti in potrpljenja, kot so skala, korenine in oljke, pa tudi neminljivo hrepenenje po miru in svobodi, so neizogibna stalnica Rahimove poezije. Njegova mladostniška zgodba pa sploh za tiste čase ni bila prav nič posebna. Leta 1969 je zamenjal knjigo, hrano in obleko in zapustil svojo domovino.
"Imel sem željo, da bi študiral, in dobil sem možnost priti v Jugoslavijo. Moja smer študija se je izvajala v Sloveniji, za katero niti nisem natanko vedel, kje leži. Poslali so nas na tečaj jezika, velika je bila tudi vremenska sprememba, pa hrana. Ampak naše telo je narejeno za to, da se navaja na nove reči."
Po šolanju se je zaposlil kot inženir v radgonskem Elradu, pozneje pa svoje znanje predajal kot učitelj za praktični pouk na mariborski srednji šoli za elektrotehniko. Druga ljubezen pa je palestinska poezija, ki jo Slovenci zelo slabo poznamo.
"Jezik je precej drugačen. Ker je žena velika ljubiteljica literature, se trudiva skupaj. Zamislim si pesem, potem pa jo skupaj prevajava. Jaz povem po arabsko in pojasnim bistvo, da bi bil prevod čim boljši. V svoji poeziji izražam ljubezen do človeštva, življenja v miru in svobode brez zatiranja. To je moj pogled na življenje in ljudi."
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Neveljaven email naslov