Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
636 epizod
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Izredno močan evro (njegova vrednost proti dolarju se je pred ukrepi ECB povzpela na 1,40) je povzročal ogromne težave in tveganja evropskim izvoznikom, v Sloveniji najbolj tistim, ki izvažajo v ZDA in na ruske trge, kjer plačila prav tako potekajo v dolarjih. Potem pa je Evropska centralna banka znižala obrestne mere in cena evra, izražena v dolarjih, je začela padati. Drugi vzrok za spreminjanje razmerja med valutama pa najdemo v krepitvi dolarja, ker ameriška centralna banka umika likvidnostne spodbude. Menda bo do konca leta razmerje pri vrednosti 1,30, kar je gotovo pozitivno za naše izvoznike. Še bolje bi bilo, če bi bil evro šibkejši. A menda Američani tega ne bi dopustili. Na valutnem področju še vedno vladajo vojne. Evrožvenket pripravlja Maja Derčar.
Kako je Slovenija nadomestila izpad prihodkov zaradi opustitve davka na nepremičnine? Zakaj ne bo potreben rebalans, kaj bo s trošarinami in druga vprašanja. Pripravlja Zdenka Bakalar.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Kljub izboljšanju stanja na področju gospodarstva v mednarodnem okolju, so nujno potrebna izboljšanja tudi znotraj naše države. S strani izvoznikov lahko slišimo vse pogostejše kritike na račun subvencij, ki jih država namenja podjetjem. V zadnjem času pa tudi iz strani gospodarstva prihajajo pozivi, naj država razmisli o odpravi subvencij oziroma nepovratnih sredstev podjetjem in naj denar nameni za učinkovitejše, to je povratne oblike podpor. V javnosti se pojavljajo stališča, da so subvencije zgolj potuha podjetjem, ki jim sicer na trgu ne bi uspelo. O tem, kakšna je ekonomska vloga subvencij, koliko davkoplačevalskega denarja sploh gre za subvencije in ali te res spodbujajo razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti, bomo spregovorili v oddaji Evrožvenket. Gostja oddaje bo dr. Polona Domadenik z ljubljanske Ekonomske fakultete. Pripravlja Martina Černe.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Ob deseti obletnici vstopa v Evropsko unijo bomo v oddaji Evrožvenket raziskovali, kako ekonomisti računajo slovenske koristi vstopa. Pripravlja Maja Derčar.
Nakup stanovanja je še vedno prevladujoč način reševanja stanovanjskega problema, a na pomenu pridobiva tudi najem. Stanovanjski sklad RS oddaja 480 stanovanj, večina je že zasedenih, še vedno pa se trudi oddati precej enot v Borovnici in nekaj v Pivki. Na trg prihaja tudi 43 stanovanj v Podbrezniku pri Novem mestu, prav danes bodo na skladu odpirali nove prijave za najem. Kako so zadovoljni z najemom, bodo zainteresiranim najemnikom ponudili dodatna stanovanja? Zakaj v Borovnici ne spustijo najemnine? Bodo najemna stanovanja kdaj ponujena v odkup? Z direktorjem SSRS, Žigo Andoljškom, se je pogovarjala Maja Derčar.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
V oddaji Evrožvenket bomo tokrat poskušali odgovoriti na vprašanje, kakšne stroške za gospodinjstvo in starše predstavlja otrok? Čeprav je za marsikoga tovrstno obračunavanje stroškov sporno, češ da je nepremirno gledati na otroka kot strošek, pa vseeno ne moremo mimo številnih pritožb o neznansko visokih stroških za otroka in vedno večjemu krčenju socialne države. V javnosti je vse pogosteje slišati, da se mnogi pari za naraščaj ne odločijo prav zaradi bojazni, da si ga preprosto ne morejo privoščiti in zaradi strahu pred negotovo prihodnostjo. O tem, ali je v obdobju gospodarske krize imeti otroka postalo privilegij na eni strani in tveganje revščine na drugi strani bo tekla beseda v tokratnem Evrožvenketu. Oddajo pripravlja Barbara Drnovšek.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Evrožvenket - oddaja, ki je začela nastajati od prevzemanja evra pred letom 2007 - ponuja aktualne gospodarske in finančne vsebine, pogovore z domačimi in tujimi ekonomisti, upravljavci premoženja, finančnimi analitiki, snovalci gospodarske politike in drugimi, ki so vključeni v gospodarsko dogajanje. V zadnjih letih je oddaja v znamenju vprašanj, ki so jih odprli svetovna finančna kriza, neenakomerni razvoj evropskega kontinenta in posledice slovenske privatizacije ter gospodarjenja z domačim premoženjem. Ustvarjalci oddaje sledijo aktualnim temam, pogosto jih povežejo z drugimi področji: ekologijo, sociologijo, demografijo itn. Najpogostejše besede v oddaji so dolgovi, zadolževanje, kapitalski trgi, banke, podjetja, periferna Evropa, azijski vzpon itn.
Neveljaven email naslov