Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


Frekvenca X

674 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


30.05.2024

Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju Prva lego liga na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.


23.05.2024

Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.


16.05.2024

Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.


09.05.2024

Prevare v znanosti: Od superjunaka do lažnivca

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?


02.05.2024

Misliti velikost: Od liliputancev do velikanov

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.


25.04.2024

Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.


18.04.2024

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?


10.04.2024

Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.


04.04.2024

Oceani: Pregreti modri motor planeta

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.


28.03.2024

Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.


22.03.2024

Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.


21.03.2024

Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.


21.03.2024

Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov