Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
675 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.
Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.
Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.
“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.
“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.
Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.
Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.
Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.
Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.
Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.
Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.
Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.
Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok
stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.
A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.
Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.
Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.
Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.
Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.
Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc
Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Neveljaven email naslov