Zakaj žoga brez rotacije tako rekoč “plava” po zraku, kako natančno lahko izračunamo in predvidimo njen let ter na kakšne načine proizvajalci žog manipulirajo z njihovimi lastnostmi, da bi naredili šport čim bolj zanimiv za gledalce?

Zakoni fizike upravljajo z žogo, ki leti dlje, se vrti ali celo plava po zraku

Tudi Frekvenca X se je v času, ko v Evropi razsaja nogometna vročica, ukvarjala s športom. Natančneje, navdušili smo se nad nogometnimi, odbojkarskimi, teniškimi in še nekaterimi drugimi velemojstri, ki izkoriščajo določene zakone fizike za to, da nasprotnika presenetijo z nenavadno krivuljo leta žoge.

Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance: “Pri sprejemu servisa brez rotacije imaš občutek, da si dobro postavljen, a žoga v zadnjem trenutku zavije.“

Veliko športnikom plešoče žoge kdaj delajo preglavice. A tudi tiste manj plešoče so lahko neugodne. Pri strelu z rotacijo navznoter je razdalja med vratarjem in žogo, ko se ta stegne proti njej, večja, saj žoga v okvir vrat prileti pod drugačnim kotom. Vratar, ki navadno stoji nekaj deset centimetrov pred golovo črto, jo bo tako teže ujel. Pa vendar: v tem primeru je let žoge vsaj predvidljiv.

Dr. Daniel Svenšek: “Vdolbinice na žogici za golf povzročijo, da je mejna plast zraka ob površini bolj turbulentna, zato žogica leti dlje.”

Zakaj žoga brez rotacije tako rekoč “plava” po zraku, kako natančno lahko izračunamo in predvidimo njen let ter na kakšne načine proizvajalci žog manipulirajo z njihovimi lastnostmi, da bi naredili šport čim bolj zanimiv za gledalce?

Kako vodijo žogo mladi domžalski nogometaši? @FrekvencaX ob 12.00 o vrtenju žoge pic.twitter.com/zEHf9BciJA

— Val 202 (@Val202) June 16, 2016