Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izgubili smo že približno dve tretjini koral po svetu

23.06.2016

"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.

Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene

Prenesi podcast Frekvence X

Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril  dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”  

Pogovor v izvirniku:

Korale ustvarjajo sožitje

Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.

Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.

Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”

Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.

Korale v Egiptu

foto: Karen

Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”

Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.

“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”

Pogovor v izvirniku:

Za propadanje koralnih grebenov kriv človek

Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.

Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”

Koralni grebeni na našem območju

Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”

Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.

Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA

— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016

Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.


Frekvenca X

674 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Izgubili smo že približno dve tretjini koral po svetu

23.06.2016

"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.

Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene

Prenesi podcast Frekvence X

Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril  dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”  

Pogovor v izvirniku:

Korale ustvarjajo sožitje

Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.

Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.

Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”

Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.

Korale v Egiptu

foto: Karen

Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”

Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.

“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”

Pogovor v izvirniku:

Za propadanje koralnih grebenov kriv človek

Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.

Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”

Koralni grebeni na našem območju

Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”

Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.

Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA

— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016

Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.


24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.


17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.


03.12.2020

Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok

Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.


26.11.2020

Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.


19.11.2020

Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv

Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.


12.11.2020

Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj!

V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.


05.11.2020

Čudežni svet znanstvene nomenklature

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.


29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.


22.10.2020

Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem

Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani


15.10.2020

Le eden na 10 000 ljudi ima absolutni posluh

V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.


08.10.2020

Detektivka hepatitisa C, misterij črnih lukenj in genetske škarje

Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.


01.10.2020

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.


24.09.2020

Zora Janžekovič – kirurginja svetovne slave, ki je v Sloveniji skoraj neznana

Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.


17.09.2020

Konec vesolja

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.


10.09.2020

Strokovnjake skrbi dolgotrajno okrevanje po okužbi s koronavirusom

Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.


03.09.2020

Novodobna satelitska soseska

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.


24.06.2020

Slovenska znanost med vožnjo vzvratno in potjo proti boljšemu

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc


18.06.2020

Internet za vse

Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam


11.06.2020

Svetloba je tako osvajalno orodje kresničk, kot tudi opozorilni znak

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.


04.06.2020

Mesta prihodnosti: Po epidemiji

Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem. Avtorja: Jan Grilc in dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP)


Stran 9 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov