Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frekvenca X se je tokrat skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili smo se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili celo paleto oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju.
Najprej z višine 4000 metrov poletimo proti dolini Soče, nato z nadzvočnimi padali pristanemo na Marsu, na koncu se odpravimo še na rekordni 300 kilometrski izlet po nebu.
Z višine 4000 metrov poletimo proti dolini Soče, z nadzvočnimi padali pristanemo na Marsu, odpravimo se še na rekordni 300-kilometrski izlet po nebu
Frekvenca X se je tokrat skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili smo se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili vseh vrst oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju.
“Padalec po odskoku pospešuje le pet ali šest sekund, potem je njegova hitrost med prostim padom stalna – med 200 in 220 km/h. Padalo deluje kot zavora, hitrost se do pristanka zmanjša na 20 km/h, kar lahko naše mišice ob pristanku obvladajo.” – fizik dr. Miha Ravnik, Fakulteta za matematiko in fiziko
“Težko je opisati ta občutek svobode in hkrati nemoči. Strah te je v letalu, ko pa enkrat odskočiš, ostane le še sprostitev. V oblaku si kot v nekakšni megli, le hladneje postane, to zelo hitro občutiš v vročih poletnih dneh.” – Andrej Kostanjevec, padalski inštruktor, ki je v 15 letih opravil 6000 skokov s padalom
“Padala za pristanek na Marsu uporabljamo že od 70. let. So zelo hvaležna stvar, saj ne potrebujejo goriva, kar je ob velikih razdaljah v vesolju zelo pomembno.” – dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko
“Padalo je nekaj posebnega, ker letiš z vetrom v laseh, imaš pristen stik z naravo, ptiči jadrajo s tabo.” – Jošt Napret, jadralni padalec, ki je skupaj s še tremi slovenskimi padalci postavil svetovni rekord: 300 kilometrov letenja v 10 urah.
672 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Frekvenca X se je tokrat skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili smo se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili celo paleto oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju.
Najprej z višine 4000 metrov poletimo proti dolini Soče, nato z nadzvočnimi padali pristanemo na Marsu, na koncu se odpravimo še na rekordni 300 kilometrski izlet po nebu.
Z višine 4000 metrov poletimo proti dolini Soče, z nadzvočnimi padali pristanemo na Marsu, odpravimo se še na rekordni 300-kilometrski izlet po nebu
Frekvenca X se je tokrat skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili smo se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili vseh vrst oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju.
“Padalec po odskoku pospešuje le pet ali šest sekund, potem je njegova hitrost med prostim padom stalna – med 200 in 220 km/h. Padalo deluje kot zavora, hitrost se do pristanka zmanjša na 20 km/h, kar lahko naše mišice ob pristanku obvladajo.” – fizik dr. Miha Ravnik, Fakulteta za matematiko in fiziko
“Težko je opisati ta občutek svobode in hkrati nemoči. Strah te je v letalu, ko pa enkrat odskočiš, ostane le še sprostitev. V oblaku si kot v nekakšni megli, le hladneje postane, to zelo hitro občutiš v vročih poletnih dneh.” – Andrej Kostanjevec, padalski inštruktor, ki je v 15 letih opravil 6000 skokov s padalom
“Padala za pristanek na Marsu uporabljamo že od 70. let. So zelo hvaležna stvar, saj ne potrebujejo goriva, kar je ob velikih razdaljah v vesolju zelo pomembno.” – dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko
“Padalo je nekaj posebnega, ker letiš z vetrom v laseh, imaš pristen stik z naravo, ptiči jadrajo s tabo.” – Jošt Napret, jadralni padalec, ki je skupaj s še tremi slovenskimi padalci postavil svetovni rekord: 300 kilometrov letenja v 10 urah.
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov
